Loški muzej, 25. april 2025 ― Škofja Loka je kot srednje veliko mesto v 19. stoletju imela vseskozi živahen mestni utrip. Predvsem v središču mesta, tj. na Mestnem trgu, so potekali živahni tedenski in letni sejmi, ob cerkvenih praznikih procesije, družabni in praznični dogodki ter sprejemi visokih gostov. Ob vsem tem je delovalo tudi kar nekaj krčem, gostiln, gostišč in celo hotel. V 19. stoletju je število gostiln v Škofji Loki in njenih predmestjih nihalo, saj so se nekatere le po nekaj letih zaprle, druge pa so kontinuiteto delovanja obdržale vse od konca 18. stoletja dalje. Število gostiln, njihov delovni čas, gostilniške dejavnosti in policijski nadzor so bili določeni in regulirani s številnimi zakoni in pravilniki.

Loški muzej, 25. april 2025 ― V začetku 19. stoletja je bil turizem omejen na majhen krog premožnejših oseb. Posamezniki so odhajali na izobraževalna potovanja, plemiške kavalirske izlete ter v zdraviliške in kopališke kraje na zdravljenja. Sprememba v razvoju turizma se je znotraj Avstro-Ogrske zgodila v drugi polovici 19. stoletja, ko so začele nastajati prve turistične organizacije, t. i. olepševalna društva. Bistveno spremembo na področju potovalne kulture in v turizmu pa prinese vzpostavitev železniškega omrežja. Potovalne težnje so bile namreč v prvi vrsti usmerjene predvsem v kraje, ki so ležali ob železniških progah.

SEM, 25. april 2025 ― Vabljeni na pester program ob Dnevu Afrike v SEM – vsi dogodki so brezplačni! PROGRAM Četrtek, 15. maj, 17.00-20.00 Bogolan, tradicionalna zahodnoafriška tehnika barvanja blaga  Delavnica za odrasle Prijazno vabljeni na delavnico, namenjeno spoznavanju tradicionalne zahodnoafriške tehnike barvanja blaga bogolan. Gre za tehniko barvanja z naravnimi barvami na bombažno tkanino, na katero se rišejo tradicionalni, živalski ali človeški, motivi. Na delavnici bomo spoznali načine barvanja blaga s tehniko bogolan ter se preizkusili v risanju različnih motivov na blago, predstavljena pa bo tudi tradicionalna zahodnoafriška tehnika tkanja na zelo majhne statve. Delavnico bo vodila umetnica iz Burkine Faso Adiarra Traore, ki ima večletne izkušnje v tkanju in barvanju blaga. Pri barvanju blaga uporablja raznolike tehnike, med njimi je tudi tehnika bogolan. Adiarra Traore v Burkina Fasu vodi tudi delavnice za mlade ženske, ki se želijo naučiti tako tkanja kot tehnik barvanja. Med delavnico bo udeležence po afriškem delu stalne razstave Med naravo in kulturo popeljal dr. Marko Frelih. Delavnica bo potekala v francoskem jeziku s prevodom v slovenščino. Število mest je omejeno, potrebna je prijava na: blagajna@etno-muzej.si.  Delavnico organizira Društvo Humanitas v sodelovanju s Slovenskim etnografskim muzejem v okviru Dneva Afrike, dogodka Ministrstva za zunanje in evropske zadeve RS. Četrtek, 15. maj, 18.00-18.45 Rdeča nit: Čudežni lonček in govoreči stolček  Pripovedovanje pravljic za otroke, 4+ Na potovanje po preteklosti in domišljijskih deželah nas bodo popeljale afriške pravljice od Sudana do Gane, ki jih bomo pripovedovali ob bobnu ljudstva Ašanti na razstavi Človek in čas: Od ponedeljka do večnosti. Pripovedovali bomo o Ahmedu, ki je razumel govorico živali, o tem, kaj je ušpičil pajek Anansi in kaj se je zgodilo, ko so predmeti spregovorili.  Pripovedovalke: Nina Dečko, Jitske Hartmans in Katarina Nahtigal. Sobota, 17. maj, 11.00-13.00 Bogolan, tradic

Airbeletrina, 25. april 2025 ― Serhij Žadan: Internat (Beletrina, 2024, prevod Primož Lubej in Janja Lubej Vollmaier) »Internat je fantastično napisana zgodba o vojni, in to takšna, da o vojni skorajda nič ne reče,« je o romanu Serhija Žadana v Airbeletrininem podkastu Območje lagodja povedal tokratni sogovornik Ervin Hladnik Milharčič. Novinar časopisa Dnevnik, publicist, prevajalec, avtor in vojni dopisnik nas je vodil skozi knjigo, za katero pravi, da je ni več izpustil, potem ko jo je vzel v roke. Zgodba Internata sledi učitelju ukrajinščine Paši, ki se v treh dneh prebija skozi nevarno, vojno območje, da bi iz internata rešil nečaka Sašo. Mesto so ravnokar zavzeli »oni drugi«, medtem ko območje Postaje, kjer živi, držijo »naši«. Žadan mojstrsko prikaže vojno, a ne z eksplicitnimi prizori nasilja, temveč jo govori skozi »poglede, pripombe, drobnarije«, skozi tesnobo, ki jo kažejo obrazi in njihova »zgrbljena telesa«. V romanu ni moralističnih sodb; Žadan do svojih junakov očitno goji veliko spoštovanje,  opisuje jih kot ljudi v položajih, nad katerimi nimajo nadzora. Paša sam sprva vztraja, da je »vedno na nikogaršnji strani«, a ga dejanja prisilijo k opredelitvi. Podobno kot romaneskne osebe se odločajo tudi ljudje, ko se znajdejo ujeti pot pokrovom vojne. Vztrajanje pri normalnosti sredi kaosa – pa najsi bodo to obiski literarnih večerov ali čiščenje ulic po bombardiranju – kaže na moč človeškega duha in identitete, ki je za Ukrajince, kot poudarja naš tokratni sogovornik, postala stvar »politične izbire«. Ervin Hladnik Milharčič, ki Ukrajino dobro pozna tudi s terena, je za Žadanova literarna dela izvedel leta 2022 v Kijevu. Izkazalo pa se je, da je poznal njegovo glasbo: »On je punkrocker, ima bend Žadan in psi.  Na odru ustvarjajo neznosen hrup. To je pošastna glasba … in je v popolnem nasprotju s tem, kar dela kot pisatelj in pesnik, ko je prav subtilno poetičen.« Serhij Žadan (1974) je eden ključnih glasov sodobne ukrajinske literature – pisatelj, pesnik, prevajalec,