36. LIFFe: Ida, ki je razcepila občinstvo

Koridor, 29. november 2025 ― Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo, celovečerni prvenec Ester Ivakič, je film z dobrimi nameni, ki ambiciozno skuša predstaviti specifičen ruralni prostor, otroško perspektivo in mitologijo, a se hkrati ujame v lastne pasti nedodelanosti in površnosti.
Leon Zuodar: CiaoCiao

Leon Zuodar: CiaoCiao

Hiša kulture v Pivki, 29. november 2025 ― osebna razstava Leon Zuodar: CiaoCiao5. – 31. 12. 2025 otvoritev 5. 12. ob 19. uri kustosinja Mojca Grmek Leon Zuodar je v slovenskem umetnostnem prostoru že dobro uveljavljen slikar, znan po delih, ki nastajajo v komunikaciji s popularno kulturo in v tem okviru še posebej z urbanimi subkulturnimi gibanji. Pri ustvarjanju svojih del se poslužuje značilnih prijemov iz tega okolja, kot so denimo ploskovitost, palimpsestnost, stilizacija, ponavljanje in variiranje motivov, uporaba znakov, sloganov in parol, tipiziranih likov ipd., ki jih avtorsko predela in zaokroži v humoren, včasih tudi ironičen, celo sarkastičen komentar vsakdanjega življenja. Na tokratni razstavi umetnik predstavlja nova dela, ki so nastala kot odziv na njegovo trenutno življenjsko situacijo, polno sprememb, prelomnic in pomembnih odločitev. Iztekanje enega obdobja in začenjanje drugega označuje že naslov – ne samo s svojo podvojeno formo, ki odraža dvoličnost situacije, ampak tudi vsebinsko, saj lahko pomeni tako pozdrav ob srečanju kot (zadnje) slovo, začetek in konec, petko in dvojko. Naslov obenem odraža tudi dvolično zasnovo razstave, saj je le-ta zgrajena okrog dvojcev del, ki sicer ne tvorijo diptihov, ampak celoto, v kateri sta dve samostojni deli postavljeni druga ob drugo. Povezuje ju lahko soroden motiv, podoben izbor barv, uporabljena tehnika ali konceptualna zasnova, določeni elementi, npr. poševni križ ali fraza CIAO CIAO, pa se v različnih variantah pojavljajo pri večini del kot neke vrste označevalci specifičnega osebnega ozadja razstave. Tudi sicer večina upodobljenih motivov predstavlja umetnikove embleme – osebne simbole ali znake, ki se nanašajo na povsem konkretne osebe, dogodke ali stvari iz njegovega življenja (npr. podoba z otroške posteljnine, znamka dolgoletnega avtomobila, lastnoročna pisava matere ipd.). Kot takšni za umetnika predstavljajo ključ do njegovih osebnih notranjih svetov, pozabljenih čustev in intimnih zgodb, kamor neposvečeni gledalec nima dostopa, kljub te
Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

Misli, 29. november 2025 ― Založba Krtina je ponudbo obogatila s knjigo Mladoheglovci: liberalizem, demokratizem, socializem Tomaža Mastnaka, založba Miš pa s četrtim delom detektivske serije Lockwood and Co.: Plazeča se senca angleškega avtorja Jonathana Strouda. Založba eBesede je izdala prevod Pasolini in smrt: popolnoma intelektualna kriminalka Giuseppeja Zigainaja.

S fašisti ven

Vrabec Anarhist, 29. november 2025 ― Dvignimo se vsi teptani,združimo svoje moči,in po zemlji naj teptaninaša pesem zadoni.S fašisti ven, s fašisti ven!S fašisti ven, svobodo vsem! Slovensko nosimo zastavo,zanjo dajmo svojo kri,v boj za staro...
1962/64 Stari trg – Marija Perušek in njena delovna pot

1962/64 Stari trg – Marija Perušek in njena delovna pot

Stare slike (Cerknica), 29. november 2025 ― Mlada Marija Kandare iz Šmarate se je najprej zaposlila v Ložu, kjer je Vilko Zabukovec vodil proizvodnjo harmonik, menda za “Melodijo” Mengeš. To je bilo čisto v začetku Kovinskega obrtnega podjetja Lož. Izsekovala je lesene deščice in kovinske jezičke, ki jih je potem tudi uglaševala. Spominja se: Vilko me je posedel za štimtiš, mi vse […]
Žižek: Bolj kot kadarkoli potrebujemo razmišljanje

Žižek: Bolj kot kadarkoli potrebujemo razmišljanje

Misli, 29. november 2025 ― V sklopu Evropske prestolnice kulture (EPK) Nova Gorica-Gorica je v petek zvečer gostoval filozof Slavoj Žižek. "V današnjem času brez normalne realnosti je potrebno razmišljanje, bolj kot kadarkoli," je povedal. Izhodišče predavanja je bila njegova nova knjiga v angleščini Quantum History (Kvantna zgodovina).
še novic