Umetnost umiranja z Julianom Barnesom (Julian Barnes: Nč bat)

Umetnost umiranja z Julianom Barnesom (Julian Barnes: Nč bat)

Airbeletrina, 29. maj 2013 ― Kritike, ki jih je angleški pisatelj Julian Barnes, prejel za svoj prvenec Metroland,niso pozabile omeniti, kako vešče in zrelo je tedaj mladenič razpravljal o smrti. Trideset let kasneje se je avtor k tematiki v romanu Nč bat vrnil intenzivno intimno in izvedeno. Knjiga, ki jo le stežka imenujemo roman, pisec pa nas opozarja, naj je nikar ne imenujemo avtobiografija, je izšla leta 2008, malo zatem, ko je smrt zase zahtevala Barnesovo ženo Pat Kavanagh.

5. seja Predsedstva ZKD Slovenije

ZKDS, 29. maj 2013 ― Peta seja predsedstva ZKD Slovenije je sklicana za četrtek, 13. junij 2013 ob 10. uri, na Štefanovi 5, Ljubljana. Predviden dnevni red: 1. zapis 4. seje predsedstva ZKDS in poročilo o realizaciji sklepov 2. osnovna izhodišča za nadaljnje urejanje organiziranosti in razvoja ljubiteljske kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji 3. ocena stanja sofinanciranja ljubiteljske kulture iz javnih sredstev 4. osnutek Nacionalnega programa kulture 2014- 2017 5. spremembe in dopolnitve Pravilnika o priznanjih ZKD Slovenije 6. predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o uresničevanju javnega interesa v kulturi 7. razno ----------------------------- Dokument:  pravilnik_o_priznanjih.docxKategorija: SplošnoDatum: sreda, 29 Maj, 2013Kraj: Ljubljana
Fotografski utrinki reševanja spomenikov v Nubiji, prispevek na RTVSLO

Fotografski utrinki reševanja spomenikov v Nubiji, prispevek na RTVSLO

SEM, 29. maj 2013 ― V Slovenskem etnografskem muzeju je potekalo 13. strokovno srečanje konservatorjev-restavratorjev. Letos je imelo srečanje za organizatorje prav poseben pomen, saj smo v letu pomembnih obletnic. Mineva 100 let od ustanovitve Spomeniškega urada v Ljubljani, ki pomeni začetek organiziranega varstva kulturne dediščine pri nas, praznujemo 90-letnico Slovenskega etnografskega muzeja, pred 50 leti pa je potekala tudi konservatorsko-restavratorska akcija reševanja kulturnih spomenikov v Nubiji, preden bi jih zalila voda zaradi postavitve Asuanskega jezu, ki jo je predstavil dr. Marko Frelih, kustos SEM. Častni gost srečanja je bil udeleženec akcije, zdaj že 89-letni konservator Miha Pirnat. Oglejte si prispevek o dogodku na RTVSLO. Andreja Kočar: Fotografski utrinki reševanja spomenikov v Nubiji >> (Kultura ob 22h, 28. maj 2013)  
A je slovenščina težek jezik?

A je slovenščina težek jezik?

Čas za slovenščino, 28. maj 2013 ― Mnogi tujci in mnogi Slovenci bi se strinjali – brez pogojev – da je slovenščina težek jezik. Učil sem angleščino Slovence kot tuji jezik petnajst let in – zaradi tega – moram reči, da nisem tako prepričan, da je slovenščina res tako težka.  Če vprašam svoje slovenske prijatelje, zakaj je težek, mnogi bi mi povedali, da je dvojina primer težavnosti slovenščine. Ne se strinjam – čeprav je dvojina res redka stvar med jeziki, ima redno in logično obliko v slovenščini.  Predvsem težko je sklanjatev, posebno za Neslovane, ker je zelo težko reči eno enostavno stvar brez sklanjatve. Če tujci lahko se učijo slovensko sklanjatev, naslednja težava bo množica parov dovršnih in nedovršnih glagolov.  Še eno vprašanje: ali je angleščina lahek jezik? Skeptičen sem. Res je, da na začetku je enostaven (en razlog za to: brez sklanjatve je). In vsi slišijo angleščino v medijih. Ampak črkovanje v angleščini je zmedeno in skoraj kaotično. Kje, kako in zakaj naj v angleščini uporabimo člene, je bolj zadeva umetnosti in občutka kot logika ali pravila. Tudi ima jezik tako veliko časov, da ne morejo se strinjati, koliko jih je! Po mojem mnenju, najbolje bistveno je dostop ene kulture do tujih jezikov. Slovenija ima štiri sosede in vsak od njih ima svoj jezik, in iz druge jezikovne vrste (slovanske, romanske, nemške in ugarske).  Slovenci razumejo, da morajo govoriti tuje jezike. Res je danes, in vedno je bilo res.  Nasprotje tega, za večinoma v tako imenovan “Anglosphere” je možno imeti uspešno kariero kot akademik, poslovnež, umetnik ali politik samo z angleščino.  Na kratkem: slovenščina ni tako težka. Res težko je stališče, da so tuji jeziki nekaj dodatni in ne popolnoma potrebni. *Prispevek je izšel v Pošopisu, časopisu 31. Poletne šole slovenskega jezika 2012. Terry Troy Jackson, učitelj angleščine in udeleženec tečajev slovenščine

30. maj ob 17. uri – Kolpern: Ob koncu meseca narcis

Gornjesavski muzej, 27. maj 2013 30. maj ob 17. uri – Banketna dvorana na Stari Savi, Jesenice - razstava likovnih del sodelujočih v okviru akcije Občine Jesenice Mesec narcis 2013 - digitalna razstava Fotografskega društva Jesenice Narcise pod Golico - predstavitev publikacije Zavoda RS za varstvo narave OE Kranj V Rovtih nad Jesenicami – narava in človek ustvarjata biotsko pestrost Vabljeni, vstopnine ni.
Trendi – kaj iščemo po spletu?

Trendi – kaj iščemo po spletu?

Biblio terminologija, 26. maj 2013 ― © MateMedia Založniki so že od nekdaj hoteli vedeti, katere časopise beremo in katere rubrike v njih nas najbolj pritegnejo, kakšne knjige beremo, kateri TV program in kakšne oddaje gledamo, ali hodimo v kino in kateri film nam je bil v zadnjem letu najbolj všeč, kateri politik ima največjo plešo in katera političarka najlepše noge . . . Pred časi je bilo treba bežati pred anketarji s šopom vprašalnikov v rokah na Tromostovju, še danes pa se napadalno oglašajo po telefonu in morijo navadno prav takrat, ko po napornem dnevu mnogo prepozno bašemo vase trdo prisluženo kosilo. Danes nam, tudi navadnim smrtnikom, na nekatera od teh vprašanj v trenutku ponudijo odgovor sodobna spletna orodja. Eno takih je Google Trends (Wikipedia), javno dostopno spletno orodje, ki na podatkih iskalnika Google kaže, kako pogosto je bil v iskanjih določen izraz uporabljan glede na število vseh iskalnih izrazov v določenem časovnem obdobju na celotnem spletu ali na določenem geografskem območju. Rezultate prikaže v grafu, kjer predstavlja ena os čas (najstarejša letnica je lahko 2004), druga pa pogostost uporabe nam zanimivega izraza na celotnem spletu, v posamezni državi ali mestu. Omejitev glede na jezik je problematična, kar izpostavljajo tudi avtorji orodja. Še bolj zanimivo pa je, da je mogoče v istem grafu primerjati relativno pogostost uporabe do petih iskalnih izrazov. Precej natančna časovna opredelitev in vzorčni primeri krajših citatov iz objavljenih dokumentov omogočajo dokaj jasen vpogled v nekatera svetovna ali lokalna dogajanja, ki so sprožila večje zanimanje oz. pogostejša iskanja po določenem popularnem izrazu ali imenu. V nadaljevanju je nekaj primerov iz globalnega in slovenskega spleta kot jih vidi Google Trends. Globalni splet: Primerjava pogostosti iskanja po danes tako modernih izrazih. Ob njihovem prihodu je večina iskanj uporabljala "discovery service" oz. nekaj manj "discovery tool", njuna raba pa se je po začetnem bumu z leti nekoliko zmanjšala. "Di
še novic