Radio Študent,
13. avgust 2013
― Ko spet enkrat vidim pred seboj strip s tako razlagalnim naslovom, kot je Skrivnostni sistem elementov: Razvoj sodobne kemije v stripu, avtorja Mateja Kocjana, ne mine dan, da se ne bi vprašala, kakšno vlogo so mu s tem namenili. Strip kot didaktični element prevzema vse večjo vlogo, predvsem v učbenikih za osnovno in srednjo šolo, že od Božota Kosa dalje. V takšnem kontekstu ga je moč opaziti tudi v knjižicah Evropske Unije, ki so namenjene mlajšim. Sicer je s pomočjo Evropskega Parlamenta bil izdan tudi že prenekateri stripovski album, na primer Kalne Vode, ki se ukvarja z osveščanjem o okoljski problematiki. Na tem mestu naj torej sledi vprašanje, ali gre pri tem za podcenjevanje samega stripa kot svojevrstne literarne zvrsti? Ali pa gre pravzaprav za njegovo promocijo preko didaktičnih vod? Spomnimo se lahko že Schmidtovega Erlšpika, s pomočjo katerega sta se otroka v Obisku s planeta Beta na simpatičen način učila knjižne slovenščine. Toda pred branjem Skrivnostnega sistema elem