SPRP, 3. april 2014 ― Ajdovski Harry so izdali album z naslovom Dead City System. Slednji vsebuje 15 štiklov obdanih z melodičnem hardcore punk rockom. No, stilsko se niso kaj dosti spremenili, kar je lahko za takšen band samo plus. Še vedno ga šusajo na svoj način, mogoče je zaznati le malce več melodike. V liriki še vedno rečejo kakšno krepko na račun socialnih tematik. Kot sami pravijo v besedilih izražajo kritične družbeno - politične situacije in osebne poglede na svet, se borijo proti apatiji ljudi, neznanju in strahu v družbi. Samo igranje glasbe jim predstavlja pobeg od njihovega vsakdanjega življenja in pridobivanje moči za boljši jutri. Harry so sicer nastali leta 2002 in ostali zvesti d.i.y. duhu. V tem načinu je nastajal tudi novi album pri katerem pa je sicer sodeloval tudi producent Aljoše Todorović, član skupine Real Life Version. To je njihova tretja izdaja, pred njo pa so pred petimi leti izdali album Clowns and Monkeys, leta 2005 pa še istoimenski prvenec. Album je izšel tudi pri neodvisni

Konteksti (Tomaž Bešter), 3. april 2014 ― Nekaj močno privlačnega je na literaturi, ki ima svoj glavni motiv v opisovanju otroštva. Pa nisem popolnoma prepričan, če vem zakaj. Mimo tega, da hodim v NLB po odgovor, vseeno poizkusim v nekaj taktih. Problem, ki ga vidim, je ta, da se mi zdi, da ga ni človeka, ki bi prednosti in vrednosti otroštva spoznal še v času, ko je bil sam del tega procesa. To lahko drži vodo. Ko gremo preko teh težavnih let svojevrstne borbe za obstanek – in prav zato borbe, katere konec si želimo kar najhitreje – pa se z nekakšnim patetičnim spominom vračamo nazaj v leta, ko (zopet si izposojam vrstice Tribusona) spomini niso bili potrebni. In temu rečemo nostalgija. Sam temu ne bi prehitro dajal preveč veselih predznakov, kajti prav rado se dogodi tudi, da se med tem spominjanjem vršijo tudi filmi, ki nas ne navdajajo s pretirano radostjo. A moč teh spominov nas vleče prav tja. In nemara prav zato radi beremo čtivo, ki nas bo peljalo tja. Tja, kjer smo bili tudi sami. S pomembnim dostavkom, da je naravnost nujno, da tam nismo več. Prav distanca od odraščanja je tisti pozitivni pogoj možnosti za privlačnost branja o odraščanju. A ko je ta pogoj izpolnjen, smo že zmagali. Ker smo v svoji popolnoma egoistični vsakodnevni zahtevi po uživanju glavni mojstri podrejanja izbire situacij, ki nas bodo peljale čim bližje tja, kamor želimo. In v tem primeru je to tja, kjer smo bili. V odraščanje, v zgodbo o odraščanju. Če mi je Tribuson ponudil dovolj, da sem v branju njegove Zgodovine pornografije   našel tisto neodtegljivost užitkarjenja v obračanju strani, ni bilo pri Christensenu popolnoma nič drugače. Mnogo vzporednic bi lahko naštel med obema romanoma. Oba sta več kot odlična časovna epopeja nerazdružljivih kolegov, ki bijejo bitke svojega časa. Vsak od njih na svoj način in vseeno je njihov boj zgolj in izključno njihov. Skupen. Odraščanje je, vsaj za veliko nas, obdobje vzponov in padcev; obdobje prvih ljubezni in zakonov, ki nam jih postavljajo starši; obdobje prvih prekršitev teh zakono

Radio Študent, 3. april 2014 ― Po svetu in pri nas že dolga leta poteka polemika med zagovorniki in nasprotniki obveznega cepljenja. Glavni argument nasprotnikov je, da lahko cepljenje, kljub temu da ščiti pred določeno boleznijo, sproži druga obolenja in celo smrt. Legitimna skrb nasprotnikov izhaja iz same narave cepljenja. Pri imunizaciji paradoksno vnesemo v telo nadzorovano količino bolezenskih klic prav tiste bolezni, pred katero se želimo zaščititi. V knjigi Roberta Esposita Immunitas, ki je nedavno izšla pri bivši Študentski založbi, ima ta imunska dinamika osrednjo mesto. V njej poskuša Esposito skozi analizo delovanja imunskega dispozitiva odgovoriti na vprašanje, ki je ostalo v podtonu Foucaultove teoretske zapuščine: kakšna je narava in pomen biopolitike? Prav imunski princip naj bi namreč na novo začrtal razmerje med življenjem in politiko. V biomedicinskem besednjaku je imunost razumljena kot oblika izjeme oziroma zaščite pred boleznijo. Podobno v pravni terminologiji imunost nastopa kot izjema pri upo

Radio Študent, 3. april 2014 ― Na Radio Študent, na Napihovanja, da, celo na lastnika prstov, ki trepetajoče tipkajo te besede, so že večkrat letele gnusne in zlonamerne obtožbe, češ da so naše objave zgolj intelektualna masturbacija! Pravijo, da ti, če onaniraš, na dlaneh začnejo rasti črne dlake, kot kazen, ker z dlanmi grešiš. Začnejo od mentalne masturbacije torej dlake poganjati iz glave? Z grozo v srcu sem stekel v kopalnico pred ogledalo – O, fak! Saj ne morem verjeti svojim očem! – Komentatorji Napihovanj, imeli ste prav! - ne le temena, celo lica mi prekrivajo goste črne dlake! Očitno sem kriv greha intelektualne masturbacije. Kot Kajnovo znamenje nosim znak grešnosti na obrazu. Greh je postal neločljiv del mene. »Gnothi seauton« – Spoznaj samega sebe! Česa in iz kakšnih razlogov sem pravzaprav zares obdolžen, kaj je intelektualna masturbacija in zakaj je greh? Že v samem imenu tega, kar naravna zavest ponavadi označuje z intelektualno masturbacijo, je implicirano neko ljubezensko razmerje: philo-sophia – l

Radio Študent, 3. april 2014 ― Najprej se ozrimo na tuje. Britanske univerze prvič po treh desetletjih beležijo upad obiska tujih študentov. Glavni razlog se pripisuje strožjim vizumskim pravilom iz Indije ter Pakistana, kar pa tudi povečuje skrbi, da bi padec vpisov utegnil zmanjšati prihodke visokošolskega sektorja. Zmanjšal se je tudi vpis študentov iz Evropske unije, saj so šolnine na Otoku za marsikoga enostavno previsoke. Britanska vlada sicer želi zgolj omejiti nezaželeno priseljevanje, vendar naj bi ob tem po besedah visokošolskega sindikata UCU dajali vtis sovražnosti, zaradi česar imajo tuji študenti v Veliki Britaniji občutek, da tam sploh niso dobrodošli. Skupina treh birminghamskih študentov že en teden kampira v univerzitetni knjižnici. Opozoriti želijo na stresnost študija in različne fizične ter predvsem mentalne napore, s katerimi se morajo soočati v izpitnem obdobju. Ob tem zbirajo tudi finančne donacije za študentsko in študentom namenjeno telefonsko linijo Nightline, ki jo lahko študenti izkorišč

Radio Študent, 3. april 2014 ― Projekt Voyager/Nečloveški agent Mihe Turšiča in Špele Petrič je prikazal umetniško formo – neutilitaren objekt, kompozit na presečišču humanistike in znanosti, ki bi lahko postal primer nove metodologije za umetniško prakso v vesolju. Sposobnost samoobnavljanja digitalne kode in ostale značilnosti avtonomnih sistemov, ki temeljijo na principih živega, pomenijo nov impulz za razmislek, kako je biti človek v vesolju. Ob zaprtju razstave Voyager/Nečloveški agent bo v Galeriji Kapelica ob 17. uri potekal simpozij, naslovljen Topologija nečloveških agentov, ki bo ponudil prostor za razmislek o človekovi prisotnosti v vesolju v kontekstu biotehnološkega in digitalnega napredka. Trije mednarodni strokovnjaki, Martin Hanczyc, Manfred Mücke in Darko Fritz bodo nastopili s predstavitvami »Protolife«, »Sustainable Computing Research« in »Computer Art Theory«.   O poteku današnjega simpozija smo se pogovarjali z organizatorjem Miho Turšičem, direktorjem Kulturnega središča evropskih vesoljskih t

Radio Študent, 3. april 2014 ― Projekt Voyager/Nečloveški agent Mihe Turšiča in Špele Petrič je prikazal umetniško formo – neutilitaren objekt, kompozit na presečišču humanistike in znanosti, ki bi lahko postal primer nove metodologije za umetniško prakso v vesolju. Sposobnost samoobnavljanja digitalne kode in ostale značilnosti avtonomnih sistemov, ki temeljijo na principih živega, pomenijo nov impulz za razmislek, kako je biti človek v vesolju. Ob zaprtju razstave Voyager/Nečloveški agent bo v Galeriji Kapelica ob 17. uri potekal simpozij, naslovljen Topologija nečloveških agentov, ki bo ponudil prostor za razmislek o človekovi prisotnosti v vesolju v kontekstu biotehnološkega in digitalnega napredka. Trije mednarodni strokovnjaki, Martin Hanczyc, Manfred Mücke in Darko Fritz bodo nastopili s predstavitvami »Protolife«, »Sustainable Computing Research« in »Computer Art Theory«. O poteku današnjega simpozija smo se pogovarjali z organizatorjem Miho Turšičem, direktorjem Kulturnega središča evropskih vesoljskih tehn