Več kot le zelje
Radio Študent,
3. avgust 2014
― Pogled na dekle, ki leži pod drevesom v parku s knjigo v roki, tudi pri nas že lep čas ni prav nič nenavaden. Mimoidoči se včasih za kratek hip zazrejo v platnice, tisti bolj radovedni se o njej s kakšnim vprašanjem tudi pozanimajo. O knjigi, se razume. Skoraj nikoli pa se mi ni zgodilo, da bi se nad naslovom čudili toliko, kot so se ob zaenkrat zadnji knjigi Svetlane Slapšak – Zelje in spolnost. Poznamo zelje za sarmo, zimsko ali poletno; kislo zelje, sladko zelje, zelje, ki napenja, in še marsikaj bi lahko našli. Normalno, gre za antropološko raziskavo, ampak kaj je bil tisti začetni vzgib, ki je Slapšak prepričal, da si zelje v povezavi s spolnostjo zasluži svojo lastno knjigo? Čtivo, ki smo mu danes predočeni, je nastalo dobro število let po preprostem kramljanju avtorice in njenega profesorja Milana Budimirja. Knjiga je tako nastala zaradi vonja sladkega zelja, ki se je med enem njunih rednih pogovorov prikradel v dnevno sobo. Zgodba se sliši privlečena za lase. Kljub temu najdemo