SPRP, 21. november 2014 ― Jedro skupine so sestavljale Lidija, Marsa inKrischka.  Najstarejša podtalna založba na domači grudi FV Music skupaj z legendarno skupino Tožibabe razpisujeta javni natečaj za mlade in manj mlade bende, ki bi si želeli zagotoviti nastop na promociji re-izdaje kultne plošče Tožibab »Dežuje«. Dogodek se bo odvil februarja v Ljubljani, točen datum pa zaenkrat ostaja še skrivnost. Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati bendi so, da nimajo uradno izdane plošče. Od skupin se pričakuje, da igrajo avtorsko glasbo, dopuščene (in zaželene) so samo priredbe od skupine Tožibabe. Prednost bodo imeli bendi, ki pojejo v slovenščini in se nahajajo v alternativnih glasbenih vodah (hc, punk, post punk, ska, rock, metal, elektronika, rap, crossover). Svoje posnetke (približno 10 minut glasbe) s teksti, biografijo, zasedbo in fotografijo pošljite do 20. 12. 2014 na elektronski naslov: monika.skaberne@guest.arnes.si ali po pošti na naslov: FV Music, Kersnikova 4, 1000 Ljubljana. Posnetki so lahko na kateremkoli nosilcu zvoka (mp3, cdr, dvd…) ali pa pošljite link do posnetkov na spletu. Ne pozabite dodati svojega e-maila. V komisiji, ki bo odločala bodo sedele tudi članice skupine Tožibabe. Končne odločitve bodo znane 18.1.2015  in bodo objavljene v medijih ter na FV music sajtih na spletu. Tožibabe so prvi domači ženski punk/hardcore kolektiv, ki je svoje vrhunce doživljal v osemdesetih. Njihova značilnost je bila ta, da so članice med nastopi pogosto menjavale inštrumente, tako da je vsaka od njih igrala vsaj po dva glasbila. Tožibabe so največ nastopale v Ljubljani, v študentskem klubu Šiška in v dvorani kluba Šiška, nekajkrat v Študentski menzi, v Šentvidu (Dom svobode), večkrat so nastopile v klubu K4 in imele prste vmes pri ustanovitvi tega legendarnega kluba. Leta 1986 so nastopile na Novem Rocku, obiskale pa se tudi številna mesta po Sloveniji. Nastopale so tudi po bivši skupni državi, v Beogradu (Akademija) so nastopile pred skupino Disciplina Kičme, v Nišu,

Radio Študent, 21. november 2014 ― Kadrovanje je očitno eden glavnih problemov Cerarjeve vlade. Po težavah z ministri, so se začele težave tudi z drugimi funkcinarji državne uprave. Ta teden je po komaj 22 dneh opravljanja funkcije svoj odstop podal Andrej Oček direktor Slovenske obveščevalno varnostne agencije SOVE. V svoji odstopni izjavi je kot razlog za odstop navedel “zunanje pritiske, ki so se začeli z njegovim imenovanjem”. SOVA, ustanovljena leta 1995 kot naslednica Varnostno informativne službe, na svoji spletni strani zatrjuje, da skrbi za zaščito nacionalnih interesov na varnostnem, političnem in gospodarskem področju oziroma za zagotavljanje nacionalne varnosti. Ker nas je zaskrbelo za nacionalno varnost, smo o delovanju SOVE brez direktorja povprašali Iztoka Podbregarja, nekdanjega direktorja te agencije. Izjava je dostopna v posnetku oddaje.   Že stari pregovor pravi, da ni slabih delavcev, so le slabi šefi. Direktor SOVE je kot direktor vladne agencije odgovoren direktno predsedniku vlade, zato je tudi ta odgovoren za njegovo imenovanje. Čeprav je mandat Andreja Očka do danes najkrajši mandat direktorja SOVE, pa tudi njegovi predhodniki niso bilo dosti bolj vzdržljivi. Opaziti je le en primer direktorja, ki je zdržal celoten mandat, zato je mogoče podvomiti v način izbire slovenske ustreznice M iz vesolja Jamesa Bonda. Politično motiviran izbirni postopek zagovarja Branko Lobnikar iz Fakultete za varnostne vede. Izjava je dostopna v posnetku oddaje. Profesionalizacijo mesta direktorja te, za občo varnost tako pomembne službe, pa zagovarja Bojan Dobovšek, poslanec in profesor na Fakulteti za varnostne vede. Izjava je dostopna v posnetku oddaje.   Vseeno pa odstop zaradi zunanjih pritiskov ustvarja občutek, ki ga lahko pričara le romanopisec John la Carre. Še posebaj zato, ker se na odstopno izjavo ni odzval noben pristojni organ, niti ni bil Oček deležen podpore pri Miru Cerarju ali kateremkoli drugem poslancu ali akterju vladajoče koalicije. O možnih zunanjih