Novice

aktualno

Za zlati globus največkrat nominiran Inarritu, Clooneyju nagrada za življenjsko delo

Za zlati globus največkrat nominiran Inarritu, Clooneyju nagrada za življenjsko delo

Večer, 11. december 2014 ― Združenje tujih dopisnikov v Hollywoodu je danes objavilo nominacije za 72. podelitev filmskih in televizijskih nagrad zlatih globusov, ki bodo razdeljene 11. januarja. Največ nominacij, sedem, je dobil film Birdman. Po pet nominacij pa Fantovska leta in The Imitation Game. Za letošnjega favorita, tudi za oskarja, velja zgodba o odraščanju v režiji Richarda Linklaterja Fantovska ...
Zajtrk po konopljino III

Zajtrk po konopljino III

Radio Študent, 11. december 2014 ― Serijo treh oddaj o prehranskih vidikih uporabnosti konoplje smo zaključili z njeno hranilno vrednostjo in sestavo hranilnih snovi. Potem ko smo se v minulih dveh oddajah prepričali o kulinaričnih užitkih, ki jih lahko nudi vsemogočna travica, in spoznali, da so slovenski konopljini prehranski izdelki na domačem trgu precej nezaželeni, smo tokrat podrobneje pogledali, zakaj je konoplja prehransko ena najustreznejših rastlin. Govorili smo z Rajkom Vidrihom z ljubljanske Biotehniške fakultete.

Noctiferia – PAX

RockOnNet, 11. december 2014 ― PAX je torej izziv tudi za Noctiferio, ki je s svežim odmerkom sveže krvi dobro napolnila svoj mojo ter postavila visoke standarde tudi za svoj nadaljnji razvoj.
Zategovanje pasu v mariborskem proračunu

Zategovanje pasu v mariborskem proračunu

Radio Študent, 11. december 2014 ― V Mariboru še vedno odmeva napoved mestnih oblasti, da bodo zaradi nevzdržnega finančnega stanja ukinili financiranje vseh neobveznih občinskih programov. Prvotno napoved, da bo občina zaradi skorajšnega bankrota s proračunom za prihodnje leto posegel celo na področje sociale je mariborski župan Andrej Fištravec kasneje omilil, vseeno pa ostaja v veljavi napoved, da bodo v prihodnjem letu za mestna sredstva ostali prikrajšana mestna kultura, nevladne organizacije, zmanjšala pa se bodo tudi sredstva javnim zavodom. Varčevalne ukrepe v mariborskem mestnem proračunu komentira Bojan Golčar iz Regionalnega stičišča nevladnih organizacij Podravje. Najprej pove, kateri rezi so predvideni v proračunu. Izjava je dosegljiva v prispevku Organizacije, ki bi jih rezi prizadeli so se povezali in začeli iskati rešitve za svoj obstoj. Golčar nam pojasni, katere rašitve vidijo. Izjava je dosegljiva v prispevku Prvotno so bili rezi mestnih sredstev predvideni tudi za socialne programe. Občina se je nameravala odreči denimo tudi sofinanciranju otroških vrtcev, direktor mestne uprave Damjan Lahko pa je cinično rešitev iskal v tem, da bi občani plačevali pač polno ekonomsko ceno organiziranega varstva svojih malčkov v višini nekaj sto evrov. Kot smo omenili pa je mariborski župan Fištravec na svojem facebook profilu čez vikend izjavil, da rezov na socialnem področju ne bo. Izjava je dosegljiva v prispevku Golčar zaključi s tem, da je potrebno pripraviti širšo strategijo za reševanje mariborskega ekonomskega in socialnega problema. Izjava je dosegljiva v prispevku Do predloga mestnih oblasti je kritičen tudi direktor mariborskega Narodnega doma Vladimir Rukavina. Poteza se mu zdi nesprejemljiva, tudi, če so lokalne oblasti s tem želele zgolj opozoriti na mačehovski odnos državni oblasti do Maribora. Izjava je dosegljiva v prispevku Pri umiku sofinanciranja kulturnih  in drugih programov bi morala biti mestna oblast po mnenju Rukavine previdna, s katerim

Iskrica v očeh

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 11. december 2014 ― Poezija povezuje naše misli in naša srca – vsakega izmed nas se dotakne po svoje in mu vzbudi ali pove nekaj edinstvenega. V četrtek, 11. decembra 2014 so v Krajevni knjižnici Petrovče spet oživele besede, rime, verzi … izbranih poetov. Tokratni večer poezije je bil posvečen dragi Lari Safran, ki je vsem srca polnila s toplino in svojim pozitivnim zanosom do življenja. Vse pesmi, ki so se zvrstile so bile izbrane z mislijo nanjo – kaj bi ona izbrala, kaj bi nam ona povedala in kako bi ona izpeljala ta ...

Pravljična ura z ustvarjalnico

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 11. december 2014 ― Počasi se približujejo božično novoletni prazniki, čas, ko bomo svojim najbližjim voščili vse najboljše v novem letu. V Krajevni knjižnici Ponikva smo se zato odločili, da bomo sami izdelali novoletne voščilnice. Delavnica je bila namenjena predvsem našim najmlajšim, ki bi radi letos razveselili svoje najbližje z unikatnimi voščilnicami. Predstavili smo jim nekaj tehnik izdelovanja, nato pa njihovi ustvarjalni žilici pustili prosto pot.
Fenomenologija dreves

Fenomenologija dreves

Radio Študent, 11. december 2014 ― Knjižna zbirka Mestnega gledališča ljubljanskega je debelejša še za dobrih 600 strani. Izšel je namreč prevod knjige Fenomenologija gledališča nemškega teatrologa Jensa Roselta. Kot pravi Janez Pipan, avtor spremne besede, gre pri delu, ki sicer skuša konceptualizirati pojavnost gledališča in gledaliških teorij 20. stoletja, predvsem za razdelavo fenomena predstave:*Izjava se nahaja v posnetku Po mnenju Pipana je ravno razdelava koncepta predstave tisto, s čimer se delo, ki je v originalu izšlo leta 2008, znotraj sodobnih gledaliških teorij umešča na posebno mesto. *Izjava se nahaja v posnetku Roselt se pri svojem delu seveda nanaša na sodobne gledališke teoretične tokove; tako ni niti artaudovec [artojevec] niti brechtovec [brehtovec], če bi zgolj omenili famozna gledališka uma z začetka prejšnjega stoletja, temveč učenec Fischer-Lichte, ene od bolj pomembnih teoretičark postdramskih in performativnih uprizoritvenih umetniških praks. *Izjava se nahaja v posnetku   Kako se slišijo drevesa in kako to širi človeške zaznavne zmožnosti? Nataša Muševič, producentka elektronske glasbe, zvočna in multimedijska umetnica s projektom Drevesa raziskuje zvočno formo dreves. Kot je povedala za današnjo jutranjo rubriko Mešano na žaru, je z indukcijo različnih frekvenc zvoka v drevo zajela njegove odzive oziroma resonančne frekvence drevesa. Ker rastline generirajo mikroimpulze pa je z metodami elektroinženiringa zajela tudi njegove mikroimpulze. Zvočna inštalacija, ki se drevi ob 20.00 odpira v Moderni galeriji, je tako dejanska zvočna narava naključno izbranega drevesa, pravzaprav enotedenskega življenja tega drevesa, kolikor je trajal projekt.
Déjà vudou

Déjà vudou

Radio Študent, 11. december 2014 ―   Tracy K. Smith: Sci-Fi There will be no edges, but curves. Clean lines pointing only forward. History, with its hard spine & dog-eared Corners, will be replaced with nuance, Just like the dinosaurs gave way To mounds and mounds of ice. Women will still be women, but The distinction will be empty. Sex, Having outlived every threat, will gratify Only the mind, which is where it will exist. For kicks, we'll dance for ourselves Before mirrors studded with golden bulbs. The oldest among us will recognize that glow— But the word sun will have been re-assigned To the Standard Uranium-Neutralizing device Found in households and nursing homes. And yes, we'll live to be much older, thanks To popular consensus. Weightless, unhinged, Eons from even our own moon, we'll drift In the haze of space, which will be, once And for all, scrutable and safe.  

RUSSIAN CIRCLES, HELMS ALEE

Kino Šiška, 11. december 2014 ― ŠKUC-Buba in KiborgSpužva Büking predstavljata: RUSSIAN CIRCLES + HELMS ALEE (Chicago, Seattle, ZDA – post-rock, metal) December je hladen mesec, in ker so specialisti za mraz običajno Rusi, je to idealen čas za židano vest, da se na naše odre … Preberi več →
Irska na cestah zaradi vode

Irska na cestah zaradi vode

Radio Študent, 11. december 2014 ― Na španski teritorij na severu afriške celine, imenovanem Melilla, prihaja oziroma želi priti, vedno večje število migrantov. Španski minister za notranje zadeve pravi, da je število že preseglo 4600 nedokumentiranih priseljencev, ki da so v veliki meri socialno-ekonomski migranti, in tako ne zaprošajo za azil. Ta utemeljitev se nanaša na dejstvo, da se Španija sooča s številnimi kritikami na račun svojega ravnanja z migranti, in sicer naj bi te deportirala takoj po prihodu in jim kršila pravico do azila. Število migrantov, ki želijo vstopiti na špansko ozemlje, se je letos sicer povečalo zaradi konfliktov v Siriji in Iraku. Nevladne organizacije, ki delujejo na področju človekovih pravic sicer pravijo, da prihaja tudi do nasilja nad migranti, ki skušajo preplezati ograjo, ki Melillo loči od sosednjega Maroka. Zaradi novega španskega zakona o intelektualni lastnini Google v svojo storitev Google News ne bo več vključeval novic iz španskih medijev. Zakonodajne spremembe, ki bodo stopile v veljavo prvega januarja 2015, namreč od Googla zahtevajo, da za uporabo novic  lastnikom medijev plača. Iz googla odgovarjajo, da od objave oziroma posredovanja člankov nimajo nobenega profita, in tako se niso pripravljeni podrediti novi ureditvi. Zakon se sicer nanaša na vse spletne ponudnike, ki objavljajo povezave ali izvlečke člankov, razlog za njegov sprejem pa je želja po zaščiti španskih tiskanih medijev, saj se plačilo nakazuje Zvezi izdajateljev španskih dnevnikov. Predsednik politične skupine socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu, Gianni Pittella, je na predsednika evropske komisije Jeana Clauda Junckerja naslovil odprto pismo, v katerem zahteva odločne ukrepe za zajezitev davčnih utaj v EU. Povod za odprto pismo je razkritje mednarodnega konzorcija preiskovalnih novinarjev v Washingtonu, ki prikazuje grozljivo sliko davčnih prevar. Pittella grozi z umikom podpore Junckerjevi komisiji, če ne bo ustrezno odgovorila na kršitve. V švedski prestolnic
10 pesmi, ki jih te dni nujno potrebujete

10 pesmi, ki jih te dni nujno potrebujete

Večer, 11. december 2014 ― Ali iskrica prazničnega navdušenja letos v vas kar nekako ne more preskočiti? Naj ji malo pomagamo. Za vas smo izbrali deset decembrskih popevk, po katerih si boste želeli le še skodelico kuhanega vina, rdeč pulover in poljub pod belo omelo. Velike trojice »Dreaming of a white Christmas", »Have yourself a merry little Christmas" in »Last Christmas" ...
Eksternih akademskih 15

Eksternih akademskih 15

Radio Študent, 11. december 2014 ― V Makedoniji se je včeraj na največjem študentskem protestu doslej zbralo okoli 12.000 študentov in profesorjev, ki nasprotujejo vladni želji po uvedbi eksternega preverjanja ob koncu študija. Že dober mesec star predlog ministra za izobraževanje Abdulaqima Ademija namreč v želji po povečanju kakovosti študija predvideva, da bi študenti pred diplomo pisali še tako imenovan državni test, ki pa po besedah Študentskega plenuma grobo posega v avtonomijo univerze. Namesto vsebinskih odgovorov na kritike in pojasnil spornega zakona se makedonska vlada raje ukvarja z obtoževanjem opozicije za organizacijo protestov, ki so sočasno potekali v vseh večjih makedonskih mestih.   Prejšnji teden so idejo o šolninah za študente izven Evrope odpravili na Norveškem, ta teden pa so se za podobno potezo odločili tudi na Finskem. Finska je ena izmed redkih držav na svetu, ki ponuja brezplačni študij vsem študentom, tudi če gre za predmete s predavanji v tujem, angleškem jeziku. Vlada je problem naraščajoče brezposelnosti želela rešiti z uvedbo visokih šolnin, ki naj bi znašale vsaj 4000 evrov. S tem naj bi postali manj zanimivi za tujce, ki bi tako nehali odžirati delovna mesta in socialno podporo domačim študentom in diplomantom. Za občutek: na Finskem je v enem letu po diplomi zaposlena približno polovica diplomantov. Predlogu so nasprotovali v študentskih in profesorskih zvezah in tudi v nekaterih gospodarskih panogah. Uvedba šolnin naj ne bi prinesla želenih rezultatov, saj so to neuspešno poskusili že na Švedskem. Poleg tega so tuji študentje za obstoj določenih področij nujni, problem njihovega zaposlovanja pa bi morali reševati ločeno od izobraževanja.   V Jordaniji je izobraževanje kot vsaka zamenljiva ekonomska dobrina ocenjena v denarju. Ta ideja vloge znanja v družbi je vodstvu Jordanske univerze dala podlago za podvojitev šolnin za vse dodiplomske in podiplomske programe. Študij strojništva po novem stane več kot 35 000 ameriških dolarjev. Gre za državo,
še novic