Radio Študent, 14. maj 2015 ― Društvo cinikov ali pa kinikov predstavlja radijsko-družinski strip Fluksuz. Bralci in poslušalci se lovijo v drogeraških tekstih zavestne drogeraške fantazije pisateljev – imenovane road to exscess -, in najlepša so mrtva mesta na drugih planetih, oddaljena od na naših morbidnih predstav, polnih rdečega vina, ki smrdi po čudaški strasti, pa naj si gre zgolj za kurbe ali za kuriozitete predstav. Kot da bi bili drugi planeti naš sestav. Leto 2022: december. Iz sveta, kjer nas ni več. Fluksuz, Heydrih in Kliker, ki je bil že precej polomnjen od družinskega zakonika, so se sestali na skrivnem sestanku. Kliker je dejal: prodali smo pravice od eksperimentov behaviorističnega psihologa z malimi otroci in njihovo psihološko stanje prehoda v homoseksualnost Ruski vesoljski agenciji. V zameno bodo še enkrat šli na Mars v krater, od koder bi naj izvirala homoseksualnost in scientictična teorija o izvoru človeka iz Homo erectusa. Fluksuz je odgovoril: morda bi bilo bolje probati z Naso, saj prejšnja ekskurzija za Rusko vesoljsko agencijo ni bila ravno najbolj uspešna. Samo smo jim pač prodali zaupne informacije, za katere terjamo protiuslugo. Heydrich je nadaljeval: Nuna Luna naj nas odreši predstav, polnih zablod, ki bi jih zagledal celo beli labod, tako nedolžen in vseeno poln iluzij, kako lahko zapolni svoj imaginarij seksualnih fantazij družinskega zakonika. Vseeno je labod v zmoti. Julia dream, dream that shit of our lives. Nuna Luna je pripomnila: ta izvor homoseksualnosti bi zagotovo dosti pomenil za znanost in za družinski zakonik. Če pa je povezan z scientološko vedo, pa še toliko več. Vsi trije so si vzeli Nuno Luno za nekaj časa in se prepričali, da je prej pojedla tabletke. Nato so skupaj gledali ponovno misijo na Mars in opazovali, če lahko v kraterju odkrijejo izvor homoseksualnosti. Robot je hodil proti kraterju in ni nič piskalo. Vendar je kaj kmalu imel moteno zavest. Kliker je vprašal: kaj točno se dogaja z njim? V tem kraterju m

Radio Študent, 14. maj 2015 ― Po uporabni vrednosti konoplje, ki smo jo na področju proizvodnje papirja ugotavljali pretekli teden, smo se po daljšem premoru vrnili h konopljinim učinkovinam oziroma kanabinoidom. Nekaj najbolj poznanih in raziskanih smo v preteklih mesecih že predstavili, tokrat pa smo se posvetili še enemu med njimi, kanabikromnu oziroma CBC-ju. Tako kot drugim kanabinoidom tudi CBC-ju, kot bomo slišali, pripisujejo številne terapevtske učinke. Predhodna snov ali prekurzor kanabikromna oziroma v prvi fazi kanabikromne kisline je enako kot pri najbolj raziskanih kanabinoidih kanibigerolna kislina, kljub temu pa je CBC dolgo ostal v senci THC-ja, CBD-ja in drugih učinkovin. Posledica sorodnosti s THC-jem in CBD-jem je tudi enaka kemijska formula, učinkovine se razlikujejo zgolj v razporeditvi atomov. Kanabikromen so bolj sistematično začeli raziskovati dokaj pozno, prve ugotovitve pa so tudi pri CBC-ju potrdile številne terapevtske učinke, ki pridejo do izraza predvsem v sinergijskem delovanju z drugimi kanabinoidi. Podobno kot THC in CBD tudi kanabikromen deluje kot analgetik in tudi protivnetno. Raziskava na tem področju, opravljena na miših, ki jo je leta 2012 objavil revija British Pharmacological Society, je pokazala, da CBC doseže protivnetne učinke neodvisno od tega, da bi tagiral kanabinoidne oziroma endokanabinoidne receptorje. To kaže na nekoliko drugačen način učinkovanja CBC-ja v primerjavi s kanabinoidi, ki se sicer vežejo na primerne kanabinoidne receptorje prvega ali drugega tipa. Zanimivo delovanje CBC-ja je zaznala tudi ena prvih raziskav tega kanabinoida, ki je preverjala njegove antiproliferativne učinke. Študija, ki jo je leta 1998 objavila ameriška Narodna akademija znanosti, je pokazala, da kanabikromen upočasnjuje rast rakavih celic s tem, ko vpliva na delovanje endokanabinoida anandamida. Ta je znan kot zaviralec rasti rakavih celic, CBC pa s tem, ko upočasnjuje njegov privzem, podaljšuje obstoj anandamida v krvnem obtoku, s tem pa tudi tra