Hrup smo mi::Kulturni vmesnikiNoise is Us::Cultural Interfaces

Cirkulacija 2, 13. maj 2015 ― Cirkulacija² je od 4. do 18. junija 2015 v dvorani Cirkulacije 2 na Tobačni 5 v Ljubljani izvajala dvotedensko koncentrirano dogajanje tehnologije, zvoka in svetlobe, ter performativnih praks. Letošnji naslov projekta je Hrup smo mi: Kulturni vmesniki. Uradna otvoritev je bila v sredo, 10. junija 2015 ob 20.00. Sodelujoči: Uwe Schüler in Jördis Drawe (Tübingen/Nemčija), […]

Oddaja Sektor Ž: Feministična psihoanaliza

Prepih ~ Draft (Tea Hvala), 13. maj 2015 ―   Majsko oddajo Sektor Ž posvečamo feminističnim kritikam psihoanalize in feministični psihoanalizi. Med njima nam bo pomagala razlikovati dr. Ana Makuc, literarna komparativistka, doktorica ženskih študij in študij spolov, pesnica, prevajalka, učiteljica in sodelavka festivala Rdeče zore. V intervjuju bo govora o zgodovinskih razlogih za odpor mnogih feministk do
FEMINISTIČNA PSIHOANALIZA

FEMINISTIČNA PSIHOANALIZA

Radio Študent, 13. maj 2015 ― Majsko oddajo Sektor Ž posvečamo feminističnim kritikam psihoanalize in feministični psihoanalizi. Med njima nam bo pomagala razlikovati dr. Ana Makuc, literarna komparativistka, doktorica ženskih študij in študij spolov, pesnica, prevajalka, učiteljica in sodelavka festivala Rdeče zore. V intervjuju bo govora o zgodovinskih razlogih za odpor mnogih feministk do psihoanalize, o pomembnih psihoanalitičarkah, teoriji intersubjektivnosti Jessice Benjamin in o tem, ali v Ljubljani obstaja feministična psihoanalitična “šola”. Končni postanek: psihoanalitično branje kiperpanka, poezije in psihoanalitičnih teoretičark. Prej in potem: novičke in napovedi dogodkov. Se slišimo! *Na sliki delo Louise Bourgeois Uničenje očeta (1974), vir. V poslušanje priporočamo tudi intervju z dr. Evo Bahovec iz leta 2013. O psihoanalizi, feminizmu in filozofiji se je z njo pogovarjal Jernej Kaluža v oddaji Špajza oziroma Detabuizator.  * FEMINIST PSYCHOANALYSIS The May edition of Sektor Ž is dedicated to feminist critiques of psychoanalysis and feminist psychoanalysis. Our guest dr. Ana Makuc is going to help us distinguish between the two. The literary theorist, women’s and gender studies expert, poet, translator, teacher and Red Dawns Fest co-organizer is going to discuss the historic reasons for the resistance of many feminists to psychoanalysis, important women psychoanalysts, Jessica Benjamin’s theory of intersubjectivity and the possible existence of Ljubljana’s very own feminist psychoanalytic “school”. She will also offer a psychoanalytic reading of cyberpunk, poetry and psychoanalytic theorists. Before and after: news and event announcements. Tune in! *On the picture: Louise Bourgeois' sculpture The destruction of the father (1974), source.   NOVICE Oddajo začenjamos s spektakularnim odkritjem revije Ona: feminizem škoduje zdravju! Natančneje, feminizem povzroča težave s srcem! Tako v članku “Zaklenile smo se v kletko, ključ pa izgubile” z 12. maja tr
Miselna migracija

Miselna migracija

Radio Študent, 13. maj 2015 ― Medtem ko se mladi in stari pripadniki tako imenovanega nerazvitega tretjega sveta prebijajo čez Sredozemsko morje, tudi mi prvosvetovni dijaki plavamo skozi testno obdobje. »Rabm dve petki pa tole tri, da obdržim štipendijo. Dons popoldan najprej fizo, jutr gefo, potem pa še mato in slovo do petka.« Tako dijaki na hodnikih preračunavamo čas in obveznosti, oblikujemo strategije in bojne plane, ki nam bodo pomagale ohraniti glavo nad vodo. V tem nabasanem mesecu ocenjevanja, šprintu z zadnjimi močmi do cilja, se pozabi na večino stvari, ki bi bile zaskrbljujoče, zanimive ali pa zgolj sproščujoče. Nekateri najhrabrejši izmed naših vrst tudi malo pogledajo iz votline kaj dogaja, ampak seveda ne za dolgo. Tako recimo vejo, da se v Mediteranskem morju povečuje biotska pestrost, vendar hkrati tudi nimajo časa, da bi se ukvarjali s protislovnostjo evropskih rešitev na področju notranjega in zunanjega prometa migrantov.     https://www.facebook.com/jak.dijak  
Neprava detektivka

Neprava detektivka

Radio Študent, 13. maj 2015 ― To kar je v podnaslovu +   "... po mojem se bomo kar zabavali, ni sicer skrinje, požara in merkatorja, je pa fukanje oz. raje recimo temu poskusi v tej smeri, heh." avtor 
Na robu

Na robu

Radio Študent, 13. maj 2015 ― podlaga: “Borghesia - 400”    Nepreštevnost, štetje in meje. V imenu materijala in kompliciranja med prakso in teorijo, amen.  Danes se  bomo spuščali v težko spregledljiv svet števil in štetja. Kot vemo, gre štetje ljudem kar slabo od rok, verjetno zato, ker so nas ‘nadmudrile’ mašine. Evo v tem momentu niti avtor sam ne ve, koliko besed je napisal - in evo, moral je pogledati za nazaj, torej v mašino, in - s temi besedami naštel točno 68 besed.   Tako človek niti ne more prešteti kolikokrat se ga je v zadnjih mesecih zapil; ali naprimer koliko čikov ali jointov je skadil. A ta komplikacija gre verjetno na račun banalnosti - če nekaj časa nekaj počneš, se pač na to navadiš, in niti ne šteješ. Kar je še posebej grozno, če pomislimo, da ne vemo,  kolikokrat smo uporabljali razne krilatice, ki so dejansko manj banalne, naprimer: “Vsi na ulice, ulice so naše”; “Ko jebe Ameriko”; “Pofukani hipiji”; “Ta država je itak v kurcu” in tako dalje… Stvar gre še huje; in še huje v socialo, v družbo. Prostitutka prav tako ne ve, koliko strank je že gostila, kot tudi običajen zapitež ne ve, kolikokrat je pijan pecal. Politikom se naprimer največkrat pozna, kolikorat so nekaj ponovili - in s tem konstruirali takoimenovane “resnične laži”, dočim si dostikrat zapomnijo le eno samo besedno zvezo, izrečeno sicer ob neznanem kraju in neznanem času, ki jih seveda, če je bila v ilegalnem smislu izrečena, košta ugleda, denarja, ali politične pozicije. Kar pa seveda ni nujno, odvisno pač, koliko ljudi (torej zgodovinski spomin) si je omenjeno besedno zvezo zapomnilo.  Manj težav nam povzročajo manjše števke; samo enkrat smo pristali na Luni in samo enkrat si človek ‘skine junfer’. Vojna za neodvisnost slovenije je bila baje samo ena; nismo pa prepričani, koliko svetovnih vojn smo imeli. Tudi Ruse je težko prešteti, vedno je bilo lažje reči enostavno: “Jih je kot Rusov”, pa čeprav gre za kriminaliste ali janšiste. Američanom se smejemo, ker ne vedo našteti število Eifflov
Pazi Drek

Pazi Drek

Radio Študent, 13. maj 2015 ― Ulice mnogih bratov Ob neki bratski reči ponavadi asociiramo na najbližje sorodstvene vezi, geslo francoske revolucije ter seveda Avsenika in njun bend. Od tegale pazi dreka dalje pa boste lahko tej čedni asociativni beri dodali še hecna pocestna poimenovanja, kajti razkrili vam bomo, kje po prestolinških ulicah od bratov vse kar mrgoli. Kje drugje, kot v Kosezah, idilični naselbini na robu Šiške. Tam ima človek vse; krasne terasaste in bedaste kvadrataste bloke, cel kup klasičnih slovenskih hiš z ločenimi vhodi za tamlade; enega boljših delčkov poti ob žici; krasen travniški pejsaž z okoliškim hribovjem; življenja poln kvadratast bajer, kamor ob lepem vremenu zahaja menda pol Ljubljane; in nenazadnje obvoznico ter njeno neprekinjeno sesajoče šumenje. In seveda ulice mnogih bratov. Dobesedno: Ulica bratov Učakar, Ulica bratov Bezlajev, Ulica bratov Babnik, Ulica Bratov Škofov. Kar jasno niso edine bratske ulice v Ljubljani, če npr. pokukamo proti Šentvidu in še kam drugam. Skratka, povsem očitno je Ljubljana malone bratsko mesto, pobrateno samo v sebi. Karkoli je že botrovalo temu pouličnemu bratenju, nima kaj dosti veze s podobo in urbano umestitvijo te ali one ulice, naj bo ta bratska ali ne. Tako se Bratje Škofi denimo ne razlikujejo kaj prida od Olge Mohorjeve prečno na njih. In kakšne so vse te bratovke? Vsekakor bi si vsaka zaslužila svoj drek, nemara vas nekoč z njim tudi podrekamo. Posebej Učakarjevi so tako zelo frajerski, omenjeni terasasti kloni z zelenjem, kakršnega ne uvidiš v itak vsej pozeleneli Ljubljani, identični peš prehodi med hišami, trgec na sredi, bližnji štadion, bajer, ni da ni. Tukaj bi človek športal, se drogiral, zapijal, pecal, fukal, nenazadnje ustvaril družino ter se naselil v te klorofilsko odete betonske kocke. Ja, tukaj je drek slajši. Vsi ti bratci so ulično neortodoksni, se pravi niso en sam cestni pas, temveč povečini sestojijo iz večih krakov, ki, kot toliko ljubljanskih ulic, isto niso nujno razporejeni povs
Varčevanje pri varstvu narave

Varčevanje pri varstvu narave

Radio Študent, 13. maj 2015 ― Glosa, Sindikat kulture in narave Slovenije, je zaradi neodzivnosti Ministrstva za okolje in prostor, da poda ustrezne odgovore na sindikalne zahteve, danes sklical tiskovno konferenco in ministrstvu poslal odprto pismo. Razlog za protest sindikata je dejstvo, da je rebalans proračuna zmanjšal delež denarja, namenjenega zavodom za varstvo narave, na nezadostno raven. Poleg tega pa  področje pestijo še druge težave, kot sta kadrovska podhranjenost in neizvajanje usposabljanj za naravovarstvene nadzornike. Stanje pojasni Mitja Šuštar, predsednik sindikata Glosa.

Kakšna mora biti podoba, da izzove smeh?

MGML, 13. maj 2015 ― "Kakšna mora biti podoba, da izzove smeh? Preprostega odgovora zagotovo ni, tako kot ni univerzalnega gledalca. Lahko gre za ironično, sarkastično, parodično ali celo groteskno podobo." Tako razstavo Primeri smeha v umetnosti, ki je do 7. junija na ogled v Mestni galeriji Ljubljana, napove novinarka TV Slovenija Maša Levičnik v prispevku v oddaji Osmi dan.
Dinozavri telekomunikacije

Dinozavri telekomunikacije

Radio Študent, 13. maj 2015 ― Znanstvena medredakcija za soboto pripravlja čuden nočni program. Poleg radijskih valov frekvence 89,3 bomo poslušali še način oddajanja in lovljenja signala radioamaterjev. Z nami se bosta v studiu pogovarjala S57L in S56B. Za kratek večer bomo z anteno okrasili blok radia, vi pa boste lahko prisluhnili, kako se profesionalno radijski amaterji derejo v mikrofon. Klicali bomo po celem svetu, kamor bomo pač dosegli, in ob tem spoznavali, kako takšna komunikacija poteka, ali lahko dosežemo luno in utrinke ter kakšni ljudje sploh so ti radioamaterji z ogromnimi antenami na svojih hišah in zakodiranimi imeni. Poslušajte nas točno ob polnoči, mogoče koga pokličemo tudi za vas.

Valvasorjeva nagrada za življenjsko delo Anji Dular

Misli, 13. maj 2015 ― Ljubljana, 13. maja (STA) – Valvasorjevo nagrado za življenjsko delo bo Slovensko muzejsko društvo (SMD) letos podelilo muzejski in bibliotekarski svetnici Anji Dular. Društvo bo podelilo še tri Valvasorjeve nagrade ter častna priznanja in Valvasorjev nagelj. Podelitev Valvasorjevih odličij bo v petek, 15. maja, v Radovljiški graščini. Dularjeva je leta 1974 diplomirala na oddelku za […]

Kiparjenje v prostoru (15.5.2015 11:00)

Španski borci, 13. maj 2015 ― Raziskovalno delo z naslovom Kiparjenje v prostoru (in času) sta začela Andreja Podrzavnik in Jaka Šimenc septembra lani. V petek bosta svojo raziskavo predstavila v treh sklopih, obenem pa vabita na pogovor o posameznem predstavljenem delu in tematiki, izhajajoči iz njega: likovnost figure in giba v prostoru, ki ga oblikujeta in definirata svetloba in senca.
še novic