Novice

zadetki za preizprašev

Pogovor s Petro Kolmančič

Poiesis, 8. julij 2015 ― V pesniški zbirki Šus v glavo (1995) si v pesmi Pazite se zapisala: »Spet sem v svojem elementu / spreminjam identiteto / štirikrat v sekundi …«. V kolikšni meri je bilo oziroma je pri tebi pisanje poezije povezano z vprašanjem identitete oziroma identitet? Ko zdaj tole berem, se mi zdi, da sem pred dvajsetimi leti pojem identitete oz. istovetnosti dojemala precej bolj zlahka kot danes. Vendar je to zagotovo ena tistih elementarnih tem, ki me v poeziji –  pa tudi sicer – že dolgo vznemirja. Preizpraševanje lastne istovetnosti in vprašanje istovetnosti drugega v času. Ali smo lahko trajno enaki samim sebi, glede na p(l)asti, nasprotja in dvojnosti, ki so v vsakem izmed nas? Ali bo drugi ob meni ostal enak ne glede na to, kaj vse mu bo zavdal čas, prostor ali jaz sama? Kaj se dogaja z istovetnostjo, ko se med seboj pari tisto, kar biva na videz nezdružljivo v nas, recimo neizmerna nežnost in nepomirljivi srd, svetloba in tema, podgorila in nadbog? Življenje je zajebano, krivično in krvavo, v trenutkih milosti pa tudi čudežno in divjelepo; kako uskladiti to, kar veš, s tistim, kar si, ko pa si ves čas razpet med dileme ter skrajnosti in tvoje meso [...]
Drama festival

Drama festival

Radio Študent, 2. junij 2015 ― Poslušalci, željni gledaliških užitkov, bodo v prihodnjih petih dneh lahko prišli na svoj račun. V ljubljanski Drami se namreč tako kot lani pričenja Drama festival. Kratek oris programa, ki poleg osmih uprizoritev tako slovenskega kot tujega izvora vsebuje še plejado drugih družabno-kulturnih dogodkov, nam poda predstavnik za odnose z javnostjo Jernej Pristov. Izjava je dostopna na posnetku. Festival bo v prihajajoči peterici dni gostil osem gledaliških manifestacij. V linearnem zaporedju boste tako lahko svoje oči pasli na uprizoritvah predstav Trst, mesto v vojni, Heddi Gabler, zaigrani po dramski predlogi Henrika Ibsena, Ohcet, Preobrazba slovitega modernističnega pisatelja Franca Kafke, Neoplanta, Otroci Adama in Eve, BIO::LOGIKA–BIO::GRAFIKA−BIO::MEHANIKA Dragana Živadinova in Dunje Zupančič ter za konec na predstavi Lulu. Izbor programa pa, kot je to za tako rekoč vsak festival v navadi, ni samovoljen ter naključen, temveč za sabo skriva selektivni koncept. Kaj je skupna tematska točka vseh osmih uprizoritev? Izjava je dostopna na posnetku.   Pestrega dogajanja pa se gledališki navdušenci prav tako lahko veselite v novi sezoni Mestnega gledališča ljubljanskega, kjer se bodo, kot namiguje naslov sezone, preizpraševali, kam sta odšla vrednoti strasti in časti. Med dvanajstimi premierami je v devetih primerih govora o prvih prikazih na območju Slovenije ter treh krstnih uprizoritvah - Sedmih kuharicah, štirih soldatih in treh sofijah trenutno ene najvidnejših dramatičark Simone Semenič v režiji Diega de Breja, mjuziklu Tisoč in ena noč v režiji Ivane Djilas ter uprizoritvi Samorastnikov Prežiha Voranca v avtorski predelavi Simone Hamer ter režiji Eve Nine Lampič. Od premier lahko za konec omenimo še uprizoritev Dunsinane znanega škotskega dramatika Davida Greiga, ki zgodbo Shakespearjevega Macbetha začenja in nadaljuje s smrtjo krvoločnega vladarja. Režijo bo prevzel Aleksander Popovski.  
Kolektivno branje Tolstoja ali kako nas je Tolstoj »prebral«

Kolektivno branje Tolstoja ali kako nas je Tolstoj »prebral«

Radio Študent, 2. marec 2015 ― Kljub domnevi o belem, nepopisanem listu pišemo vedno na že napisano in beremo na že prebrano. In tudi uprizarjamo na že uprizorjeno. Gledališka ekipa, zbrana okoli delavnic, ali bolje, gledališkega laboratorija pod delovnim naslovom »Kaj je danes smešno?«, se je po enoletnem srečevanju konec lanskega leta odločila uprizoriti Tolstojevo Smrt Ivana Iljiča. S tem želijo prek kreativnega procesa z režiserjem Tomijem Janežičem in dramaturginjo Katjo Legin nadaljevati osnovna preizpraševanja smisla in načinov gledališča, pa tudi njihovih prikritih gledaliških želja, ki jih najreprezentativneje predstavlja njihova predhodna predstava Utva. Tokratni projekt Srbskega narodnega gledališča iz Novega Sada, v koprodukciji s tamkajšnjim Študentskim kulturnim centrom in Bitef Teatrom iz Beograda, nadaljuje razbijanje uveljavljenih gledaliških principov na strašljivo širokem odru, zaprtim in skrajšanim s temno zadnjo steno iz vrat in enega okna, delo režiserja ter scenografov Daniele Dimitrovski in Željka Piškorića. Nekdo že sedi na njem, morda on, ono, tisto, ali pa ona? In na sedežih čakajo knjižice Tolstojeve zgodbe, pripovedke, novele, saj oznaka niti ni važna, v glavnem tekst Smrt Ivana Iljiča. Če naslov teksta povsem natančno opisuje vsebino in temo dogajanja, pa gre ključ za razumevanje njegove gledališke uprizoritve iskati v podnaslovu – kolektivno branje. Če se najprej osredotočimo na branje: uprizoritev branja ne razume v klasičnem, literarno-kritiškem smislu natančnega branja, odkrivanja pomenov teksta, njegove zgradbe in gledališke apropriacije, temveč v branju poleg običajne geste vidi neko drugo dimenzijo. Branje, ki je dejanje, skoraj neslišno gledališko proizvajanje. Tovrstno gledališko branje pristopa k tekstu prek dela, saj samo delanje oziroma branje teksta tvori predstavo. Torej tekst, tako kot v Utvi, ni le predloga, temveč sama predstava, kar s seboj prinese niz materializacij teksta – od nadnapisov, tiskanih knjižic, branja, poslušanja do sam
V Avstrijo po krompir

V Avstrijo po krompir

Radio Študent, 17. februar 2015 ― V današnji oddaji bomo predstavili intervju z avstrijsko iniciativo SoliLa!, pogovarjali se bomo z aktistom iz Civilne iniciative za zaustavitev frackinga v Prekmurju, ter podali vrtičkarske nasvete za mesec februar.   »SoliLa!« – iniciativa solidarnostne agrikulture že tretje leto zapored skvotira nerabljeno zemljo na Dunaju. Gre za fluidno skupino aktivistov, ki se ob okupacijah poveča, a stabilen kolektiv vztraja tudi v obdobju represije. Boj za prehrambeno samooskrbo povezujejo z drugimi boji, kot so gibanje za pravico do mesta, povezovanje z avtonomnimi prostori, ter hkrati preizprašujejo stanovanjsko problematiko. »SoliLa!« konkretizira predloge solidarnostne agrikulture in problematizira uporabo rodovitne zemlje za potrebe gradnje. Aktivisti iz kolektiva skušajo dokazati, da so socialna stanovanja možna brez izgube rodovitne zemlje, ter svoj boj povezujejo z bojem proti gentrifikaciji. Zahtevajo pravico do zemlje in dostopnost stanovanj.   Pravijo, da se čutijo kot del globalnega gibanja, ki vzpostavitev solidarnostne urbane agrikulture vidi kot vzvod za izhod iz tako socialne kot ekološke krize. Rodovitna zemlja naj bi bila skupno dobro in odločanje o njej ne bi smelo preiti v roke zasebnih investitorjev, ki v skladu z lastno profitabilno logiko težijo h gradnji in posledičnemu uničenju prsti.   Ideja o vzpostavitvi solidarnostne agrikulture v urbanem okolju se je konkretizirala v obliki akcij kolektiva »SoliLa«! v letu 2012. Več o samih začetkih iniciative ter pomenu boja za prehrambeno suverenost nam je povedala aktivistka iz kolektiva »SoliLa!« http://solila.blogsport.eu/ ----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- Prekmurje je tesno povezano s pridobivanjem ogljikovodikov, a kljub argumentu nadaljevanja že začetega je začelo lokalno prebivalstvo preizpraševati načrtovane projekte ter njihove posledice - tako ekonomske kot ekološke. Povod za začetek razis
Podoba, identiteta, savna

Podoba, identiteta, savna

Radio Študent, 28. januar 2015 ― 236743 je ime projekta Andreja Škufca, ki se drevi razstavlja v galeriji Alkatraz. Gre za video instalacijo oziroma za poseben način galerijske projekcije, ki se ukvarja z ritmom identifikacije v dobi hiperkonzumacije gibajočih podob s svetovnega spleta. V ta namen je Škufca kot uvod v samo otvoritev projekcije na spletu ponudil dva teaserja, ki omenjeni ritem in posledičen način identifikacije tematizirata na ravni montaže. Škufco smo vprašali, kako naj bi sama projekcija pri gledalcu proizvedla učinek desubjektivacije, kar naj bi bil tudi izhodiščna strategija projekta. *Izjava se nahaja v posnetku Projekt pa ne drugači le razmerja med ritmom komzumacije gibajočih podob in identifikacijo s temi podobami, temveč tudi razmerje med samim objektom umetniškega dela in njegovim besedilnim ter reprezentacijskim kontekstom. Škufca je namreč ubral drugačno metodo predstavitve projekta, saj bo spremljevalni tekst nastajal šele tekom razstave. Na ta način se bo spremenilo razmerje med kuratorskim in umetniškim delom, prav tako pa tudi kadriranje gledalčevega pogleda na ravni teksta, saj odsotnost spremljevalnega besedila pomeni tudi odsotnost vnaprejšnjega uokviranja razstavne izkušnje. *Izjava se nahaja v posnetku V okviru razstave pa bo Škufca naslednji četrtek pripravil tudi predavanje z naslovom Uvod v razmišljanje o inflaciji označevalca, s katerim bo poskušal tematizirati lastno delo na razstavnem projektu.   Od predrugačenih predstavitvenih modelov pa se selimo k bolj klasičnim, predvsem z našega novinarskega stališča. Pred Galerijo Škuc se bo takisto drevi odvil performans Razmerje 2, performerke Aleksandre Saške Gruden. Kot navaja spremljevalni tekst in kot ga tukaj povzemamo, se bo performans dotikal izkušenj ugodja, ki so podrejene zunanjim in medijskim vplivom. Performans bo v izložbi galerije preko obredov savnanja tematiziral razmerje med užitkom in samotrpinčenjem, preko performiranja tega običajno kolektivnega obreda pa preizpraševal razme
Norost psihiatrije

Norost psihiatrije

Radio Študent, 11. november 2014 ― Delovanje institucije psihiatrije in institucionalizacija duševno moteno razglašenih je vrsto let bila samoumnevna praksa, ki se jo ni preizpraševalo. Predvsem v zadnji polovici prejšnjega stoletja pa je ta naletela na vrsto kritik, čemur smo bili lahko priča tudi v slovenskem prostoru, kjer so se se ustanovila gibanja, ki so se zavzemala za dezinstitucionalizacijo psihiatričnih ustanov. Leta 2001 smo temu sledeč lahko videli realizacijo omenjene težnje na primeru javnega Socialno varstvenega zavoda Hrastovec, ki pa danes po mnenju nekaterih drsi nazaj v prakso institucionalizacije. O Hrastovcu v kontekstu dezinstitucionalizacije je bila zato ob 12ih na Fakulteti za socialno delo organizirana konferenca, kjer so kot gosti spregovorili Joc Podlesnik, uporabnik socialnega varstva, Iztok Suhadolnik, direktor nacionalne invalidske organizacije Zveze Sonček in Vito Flaker, profesor na Fakulteti za socialno delo in kandidat za direktorja v Hrastovcu. O vlogi institucionalne psihiatrije in specifičnosti Slovenije pri soočenju z dotično temo smo se pogovarjali z Vitom Flakerjem. Prisluhnite.  

Julija pa malo na pot

Zavod Federacija Ljubljana, 30. junij 2014 ― Marjeta Kamnikar, Radharani Pernarčič, Torvald Silver, Timon Jelen, Klemen Papež, Tehvan Ratsanik, Srečko Jorš, Urban KmetGostovanje na FACK MSUVumetniška operacija, dogodek, festival med 30. 6. 2014 in 6. 7. 2014v Muzeju sodobne umetnosti Vojvodine v Novem SaduVsak prišlek bo na FACK MSUV sodelal s svojimi sredstvi, znanjem, delom, prostim časom, da uprizori/osvobodi/zasede/obudi muzej kot javno dobro. Zgoraj omenjeni avtorji bodo s projekti v produkciji Federacije: M, Na začasnem naslovu najinega početja, B-stran in koprodukciji: Obed, soustvarjali program te začasne platforme, ki odpre muzej (tako) obiskovalcem kot ustvarjalcem vsebin muzeja kot polje preizpraševanja uvelavljenih in preverjenih redov, hierarhij, modelov soustvarjanja in sobivanja.

Kilavo seme Evrope

Radio Študent, 30. maj 2014 ― V oddaji bomo gostili "Grunt Trankovec" - kmetijo na štajerskem temelječo na skupnostnem upravljanju, "Jallino sonaravno sredo" in "Zadrugo Urbano", dva samoorganizirana, izven-institucionalna kolektiva, ki delujeta na področju samopreskrbe s hrano in širše. Z njimi bomo komentirali problematiko samozadostnosti pri nas, se obregnili ob poskus Evropske Unije po dotalni kontroli semen in preizpraševali iz »zelenega kapitalizma« izhajajoče trendi »zelene politike« Evrope, države in mest. Med vsem tem vam bomo navrgli še kakšno EU dejstvo, poslušali odlomke iz diskusije »Deinstitucionalizacija vrtnarjenja« iz minulega Anarha – dneva avtonomne politike in kulture; ter intervjuje narejene na erazmus intenzivnem programu v organizaciji Fakultete za socialno delo z naslovom »From farm to fork: Food self-sufficiency as social right«, kjer smo med  drugim uspeli uloviti Tanjo Strniš, državno sekretarko na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje ter Barbaro – militnatno  kmetico iz Avstrije, ki je ve

Kulturna politika in trivialno delo

Radio Študent, 18. februar 2014 ― V Galeriji Kapelica bo danes ob 20. uri otvoritev razstave Trivial Motion, avstrijskega umetnika Jochena Zeizerja. Trivial Motion nas sooča z rutinizirano realnostjo naših življenj, v kateri smo nekatere gibe ponotranjili do te mere, da se jih sploh ne zavedamo več. Avtor razstave predstavlja enostavne stroje, mešanico robotov in gibljivih slik, ki posnemajo naše vsakdanje gibe. Ob tem nastajajo situacije, prežete s humorjem in ironijo, ki sprva dajejo vtis absurdnosti, a povzročijo tudi preizpraševanja našega vsakdanjega življenja, ki ga vse prevečkrat dojemamo kot samoumevnega. Avtorja razstave smo povprašali o principih, ki jih uporablja pri svojem delu: ** Izjava se nahaja v posnetku. Nadalje nam je Jochen Zeirzer razložil proces avtomatizacije: **Izjava se nahaja v posnetku. Umetnika smo povprašali tudi, če se naše življenje avtomatizira prek ustvarjanja strojev ali tudi zato, ker sami postajamo stroji: ** Izjava se nahaja v posnetku.   Radio Študent danes ob 18. uri pripravlja Ok
še novic