Biblio terminologija, 8. maj 2016 ― © Flickr Naj dvigne roko tisti, ki v mladosti ni brezmejno užival, trepetal in se hahljal z junaki stripov, pred trafiko smo čakali novo številko in v starem papirju brskali za starimi, hlastali smo po njih in jih ob njihovem pomanjkanju brali v kateri koli jezikovni različici . . . klasični Zvitorepec in njegova kompanjona, pa Lucky Luke, ki je prijahal čez Kolpo kot Srečko Munja, saj se spomnite, to je tisti, ki je bil hitrejši od svoje sence, v "zrelejših letih" Alan Ford in potem Asterix, ker ga prej pri nas pač še nismo poznali. Česar v tujem jeziku nismo razumeli ali smo težko prebrali (mulci smo takrat sicer že obvladali cirilico!), smo razbrali iz slike, najbolj pa smo uživali, ko je šlo kaj narobe, ko jih je skupil s kladivom po prstu, ko je padel s konja, ko so mu Rimljani pojedli pečenega merjasca . . . takrat so v oblačkih besedilo nadomestile sličice, žage in spirale, zvezde in kače, smrtne glave in pregorele žarnice, krvavi noži in bombe z vžigalno vrvico. To se je dobro in pravilno razumelo v vseh jezikih. Nihče med nami si takrat pred desetletji ni mislil, da mulci obvladamo nekaj, kar danes v vikipedijah, na družbenih omrežjih in pametnih telefonih prikazujejo kot veliko novost! Bili smo pred časom . . . Z razmahom elektronskega komuniciranja, predvsem elektronske pošte, spletnega klepeta in kratkih telefonskih sporočil SMS, so se začele nekatere velike spremembe v pisanju in uporabi jezika, ki se ne razlikuje močno samo od knjižnega jezika, pač pa tudi od pogovornega. Danes že govorimo o internetnem slengu, ki uporablja tudi mnogo kratic, večina je seveda v angleščini, vendar tudi slovenske niso redke. Med tovrstne kratice sodijo tudi smeški in emotikoni. Različne simbole, ki opisujejo čustva, že dolgo uporabljamo (menda so se tu in tam pojavljali že v začetku 20. stoletja), v zadnjih letih pa se je njihova uporaba s pametnimi telefoni še posebej razširila. Nekaj najbolj znanih, uporabljanih že dalj časa, je nastalo s kombinacijo nekate