Radio Študent,
13. september 2016
―
Mit lahko razumemo kot nekaj nespremenljivega, zunajzgodovinskega, nekaj, kar ne išče poroštva v ničemer. Nosi absolutno resnico in pripelje jo iz teme, globin univerzalnega. Kaj torej pomeni naslov Pripravljeni na spremembo: Nove politične mitologije in umetnosti, ki ga je nosila letošnja konferenca 19. festivala Mladi levi? Željo po grajenju novih političnih mitov ali enostavno
preizpraševanje teh, ki so v odnosu s sodobnostjo označeni kot novi? Ker bi lahko mit razumeli tudi kot nekaj, kar se fiksira v samo politično ideologijo in daje strukturi trdnost, bi se lahko tudi vprašali, ali konferenca morda želi proizvajati novo ideologijo ali le govoriti o tej, v kateri smo? Sam naslov se zdi dvoumen, zato pa se je bilo treba konference udeležiti, da bi raziskali namene, ki se skrivajo za njim.
Pripravljenost na spremembe se je odvijala 26. in
27. avgusta, otvoril pa jo je libanonski arhitekt Tony Chakar s predavanjem o tem, da si moramo priznati, da je umetnost vedno del sistema in kot taka ne more nikoli biti prav zares kritična. Je namreč del družbe in korenini v sami ideologiji, ki je s kritiko ne moremo preseči, saj se vedno že gibljemo v njej. Prav zato se poseganje po neznanem, gibanje na mejah teme izkaže za najbližjo rešitev. Iskanje mističnega, torej nečesa nerazumljivega, kar ne temelji na racionalnem premisleku. To je smer, v katero se moramo odpraviti, in to je smer, ki je na konferenci odprla vrata pogovorom, ki so v svoji misterioznosti prehitro zašli v newagerske diskusije.
Prvi tak pogovor je nosil naslov Subakvatična zvočna krajina, v njem pa so sodelovali intermedijska umetnica Robertina Šebjanič, profesorica Victoria Vesna in fizik James K. Gimzewski, ki se ukvarjajo s povezavo znanosti in umetnosti ter opozarjajo na onesnaževanje našega planeta. Robertina Šebjanič je na primer snemala zvoke oceana in s tem prikazala, kako močno zvočno onesnaženje vpliva na morske živali. Poleg tega je s pomočjo visoke tehnologije izvedla performans z