Konteksti (Tomaž Bešter), 29. junij 2017 ― vir slike: bukla.si Joël Dicker je tisti pisatelj, ki je pred skoraj natanko dvemi leti navdušil mene in kar nekaj drugih s svojo Resnico o aferi Harry Quebert. Napeto delo, v katerem se je Marcus Goldman, pisatelj podal v iskanje resnice o izgubljenem dekletu, je navdušilo zaradi ideje, sloga pripovedi in suspenza, ki bralca prikuje h knjigi. Odlična knjiga, ki jo še danes marsikomu z veseljem podtaknem med priporočila. In zato sem bil zelo navdušen, ko je pred kratkim izšel prevod njegovega novega dela, Knjige o Baltimorskih. V njej ponovi suspenz kriminalke, čeprav ne gre za žanrski roman. V tej je tudi na izjemen način ponovno prikazal svojo moč pripovedovanja in v njej se zdi, da je imel res veliko vsebine, ki jo je želel podati. Gre za sago o treh generacijah družine Goldmanovih, predvsem potomcev podjetnika in njihovih sinov, sosedov, prijateljev, ljubezni in vsega, kar se med njimi lahko zgodi. V Knjigi o Baltimorskih glavno ali vsaj pripovedovalno vlogo nosi zopet Marcus Goldman. Slavni pisatelj, ki se v okvirni zgodbi preseli na Florido, kupi hišo v mirnem okolišu, kjer bo lahko pisal knjigo. Družbo mu dela predvsem Leo, sosed, ki se neuspešno loteva pisanja knjige in funkcionira predvsem kot Marcusov alter ego, ki ga opominja na napore pisanja, obenem pa tudi kot sogovornik treznega, zdravega uma, ki na vse, kar se dogodi, gleda s stališča zunanjega opazovalca. Na Floridi se zaplete v trenutku, ko spozna, da je pes, ki se k Marcusu zateče, pravzaprav pes njegove nekdanje ljubezni Alexandre. Slavne pevke, ki živi nedaleč proč s svojim hokejskim partnerjem (in psom Dukom). Marcus ob tem začne svojo pripoved o Goldmanih. In to je pripoved in pol. Ki se vije in mota, zapleta in razpleta v neverjetne globine. Celotna knjiga je opis spominov na družino Marcusa Goldmana, ki jih v sunkovitih in premišljenih odmerkih avtor podaja skozi prepletanje s sedanjostjo pisanja novega Marcusovega romana in reševanja odnosa z Alexandro. "Zame?""Ja. Za jutri."Woo