Novice

aktualno

Drugi kobariški simpozij o staroverstvu in pokristjanjevanju

Drugi kobariški simpozij o staroverstvu in pokristjanjevanju

Društvo Slovenski staroverci, 28. avgust 2018 ― V soboto, 18. 8. 2018, smo organizirali drugi kobariški simpozij o staroverstvu in pokristjanjevanju. Odločitev za preselitev simpozija iz Doma Andreja Manfrede, kjer je bil simpozij lansko leto, v Kulturni dom Kobarid, je bila pravilna. Dvorana je bila polna, a dovolj velika za sprejem vseh, ki nas zanima staro vedenje. Imeli smo osem zanimivih predavanj, […]
Lenassi: 10 let pozneje

Lenassi: 10 let pozneje

ARS Likovni odmevi, 28. avgust 2018 ― Mineva 10 let od smrti slovenskega kiparja Janeza Lenassija, v atriju Križank je na ogled njegova spominska razstava Hommage Janezu Lenassiju: 10 let pozneje Letos mineva 10 let od smrti slovenskega kiparja Janeza Lenassija in ob tej priložnosti je v atriju Križank na ogled njegova spominska razstava Hommage Janezu Lenassiju: 10 let pozneje. V oddaji Likovni odmevi bomo predstavili razstavo ter njegovo delo in življenje. Aleksandra Saška Gruden se je o tem pogovarjala s kustosinjo Nelido Nemec.

MATJAŽ TANČIČ – PREDSTAVITEV NOVE IZDAJE 3DPRK

Galerija Fotografija, 28. avgust 2018 ― MATJAŽ TANČIČ – PREDSTAVITEV NOVE IZDAJE 3DPRK četrtek, 30.8. od 18.00 do 21.00 Po razprodani prvi knjigi Timekeepers in po razprodani prvi izdaji knjige 3DPRK, nam bo v galerijski knjigarni tokrat Matjaz Tančič  predstavil ozadje nastajanja druge, malo oblikovalsko osvežene, izdaje knjige 3D fotografij, ki jih je posnel v Severni Koreji, sodelovanje s kitajskim izdajateljem […] The post MATJAŽ TANČIČ – PREDSTAVITEV NOVE IZDAJE 3DPRK appeared first on Galerija Fotografija.

Zakaj volimo?

Razpotja, 28. avgust 2018 ― Martin Hergouth Verjetno najsplošnejša skrb, na katero nas spomnijo povolilni komentarji, je nizka volilna udeležba. Toda preden obupamo nad apolitično apatijo državljanov, bi nemara morali obrniti perspektivo in za začetek priznati, da odhod na volitve res ni samoumevno smiselno dejanje. Težava je poznana tudi kot »paradoks« volitev. Smiselnost svojih delovanj smo namreč navajeni ocenjevati po instrumentalnem pojmovanju delovanja; delujemo zato, da bi nekaj dosegli. No, po tem merilu se volitve odrežejo izjemno slabo. Seveda: veljata »državljanska dolžnost« in »vsak glas šteje«, a potencialni volivec se ob kolebanju glede udeležbe na volitvah prej ali slej znajde pred naslednjima neizpodbitnima dejstvoma: a) dejstvo, kako bo volil, če sploh bo, je popolnoma vzročno neodvisno od in nima nikakršnega vpliva na to, kako bodo, če sploh, volili drugi volivci in b) glas, ki bi se ga odločil oddati, bi izbrani volilni stranki prinesel približno 0,0001 % boljši volilni izid – promile promila.
Festival znanstvenega in dokumentarnega filma v parku Škocjanske jame – JAMNARKULT 2018

Festival znanstvenega in dokumentarnega filma v parku Škocjanske jame – JAMNARKULT 2018

Notranjsko primorske novice » Kultura, 28. avgust 2018 ― Park Škocjanske jame – Za nami sta dva avgustovska petkova večera projekcij filmov in video gradiva o naravi in kulturi v prvi vrsti našega UNESCO Biosfernega območja Kras (BOK) s porečjem reke Reke, ki smo ju po treh letih premora ponovno izvedli na murvinem vrtu Promocijsko kongresnega centra Pr Nanetovh s posredno željo evidentirati, hraniti, dati na vpogled raziskovalcem in spodbujati tovrstno video produkcijo v naših krajih. V dveh dobro obiskanih tematskih večerih smo si ob prijetnem druženju skupno ogledali enajst enot gradiva, ki pa ni bilo posneto izključno pri nas. Ker je produkcija na našem območju zelo skromna, ob tem pa še lokalni avtorji nemalokrat neodzivni na povabila k sodelovanju, in ker imamo z jamami posebno povezavo, smo kot pri prejšnjih edicijah festivala v program vključili tudi gradivo o jamarstvu in jamah na Slovenskem ter delih nežive narave in vrst prisotnih na našem območju, ki so bile posnete drugod. Festival znanstvenega in dokumentarnega filma v parku Škocjanske jame – JAMNARKULT 2018 – Borut Lozej Jamarsko gradivo je bilo tokrat manj raziskovalno in bolj zgodovinsko ter poučno obarvano kot prejšnja leta. Isto velja za gradivo o naravi, od tega je odstopal le film posnet na območju Triglavskega ledenika, ki smo ga po tehtnem premisleku umestili v kategorijo znanstvenega gradiva, v predvajanje pa zato, ker raziskuje problematiko, ki je tako rekoč univerzalna, tj. estetsko in čustveno zaznavanje (spreminjajoče se) pokrajine. Jasno namreč je, da ledenika v naših krajih nimamo. Gradivo o kulturni dediščini je sledilo kriteriju geografske omejitve, z izjemo filma, ki obravnava avtohtone pasme domačih živali. Nobena od teh ne izvira iz naših krajev, ampak se jih kar nekaj skozi zgodovino tu pojavlja. Z velikim veseljem smo izven konkurence, na program umestili prisrčen šolski film posnet v Brkinih, ki Slovenijo predstavlja tujcem. V želji po aktivnem in prijetnejšem druženju ob seznanjanju z vsebinami posnetega gradiva, s
Intervju: Nejc Smodiš

Intervju: Nejc Smodiš

Kunigunda, 28. avgust 2018 ― Velenje, 28. 8. 2018 Intervju: Nejc Smodiš Nejc Smodiš Na odprtju razstave smo govorili z novomeškim umetnikom Nejcem Smodišem, ki ima v Galeriji eMCe plac na ogled svoja dela. Priporočamo! V svoji knjigi 365 si vse risbe naredil v kemičnem svinčniku, se preizkušaš v drugih tehnikah? Tako The post Intervju: Nejc Smodiš appeared first on Kunigunda.
Intervju: Nejc Smodiš

Intervju: Nejc Smodiš

Kunigunda, 28. avgust 2018 ― Velenje, 28. 8. 2018 Intervju: Nejc Smodiš Nejc Smodiš Na odprtju razstave smo govorili z novomeškim umetnikom Nejcem Smodišem, ki ima v Galeriji eMCe plac na ogled svoja dela. Priporočamo! V svoji knjigi 365 si vse risbe naredil v kemičnem svinčniku, se preizkušaš v drugih tehnikah? Tako The post Intervju: Nejc Smodiš appeared first on Kunigunda.
dimitrije dimitrijević

dimitrije dimitrijević

Radio Študent, 28. avgust 2018 ― Dimitrije je frontman mladega srbskega benda Igralom in je tudi solo ustvarjalec, ki bo nocoj pod imenom Dimitrije Dimitrijević nastopil v sklopu cikla Poletje v Šiški!  

Zgodovina za vse 1/2018

Kamra.si, 28. avgust 2018 ― Zgodovinsko društvo Celje in Zgodovinski arhiv Celje Vas v okviru Poletja v Celju vabita na predstavitev prve številke XXV. letnika revije Zgodovine za vse, ki bo v četrtek, 30. avgusta 2018, ob 12. uri v Zgodovinskem arhivu Celje na Teharski 1.

28. avgusta 1871 je bila "uradno" ustanovljena požarna bramba v Celju

Kamra.si, 28. avgust 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...28. avgusta 1871 je bila "uradno" ustanovljena požarna bramba v Celju Pod predsedstvom Josefa Wokauna kot predsednika pripravljalnega odbora je bil 1. avgusta 1871 prvi občni zbor, ki pa se ga je udeležilo le 22 članov. Zaradi pičle udeležbe so volitve poveljnika preložili. Namestništvo je 28. avgusta 1871 z odredbo  številka 10364 sprejelo ustanovitev požarne brambe v Celju.  Več https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/zacetki-organiziranega-gasilstva-na-celjskem-do-leta-1918.html
Sam: slovar, ribiška palica in Monterroso

Sam: slovar, ribiška palica in Monterroso

Konteksti (Tomaž Bešter), 28. avgust 2018 ― vir slike: vigevageknjige.org Risoromanov ne poznam, zato je bil tole manjši test. Nova izkušnja branja, ki je ne morem povsem poistovetiti s stripom. Bralec z avtorjem tule komunicira drugače kot pri tradicionalnem branju. Če dobro pomislim, najprej so tu barve. Te je potrebno dodati. Morje je vedno morje, ob njem ne pomislimo na drugo kot na modro; a žalost ima barvo, ki je bralčeva, ne avtorjeva in tudi v okolici je ne vidi. Druga naloga, ki jo ima bralec, so besede. Teh je lahko zelo malo. Je pa lahko veliko podob, večina njih se lahko vzdržema preliva druga v drugo in nazaj. Tako bi se rojevale malodane filmske podobe, ki v glavi bralca ponudijo sosledje podob in njih gibanje, ki je pri običajnem branju povsem drugačno. Tule je avtorjev poseg, bi rekel, elegantnejši. Drugačen je ritem pripovedi. Ko se pogrezneš v zgodbo, te lahko pelje hitro in brez postanka kot kratki film, na krilih galebov, katerih podoba lahko spremlja večino zgodbe. In nato so tu obrazi. Obrazi začudenja, običajne mimobežnosti, radovednosti, razočaranja, žalosti in samote. Obrazi sumničavosti in skrivnosti, obrazi otroške zvedavosti. Te obraze bo pisana beseda prikazala povsem drugače, kot to stori risoroman. Najbrž včasih bolje, spet drugič slabše. A tudi tu gre avtor risoromana bolj naproti bralcu, saj se vse tisto, kar sem zapisal zgoraj, lahko nepreklicno vtisne v pogled gledočega s svojo silovitostjo, zatemnitvami, poudarki, prehodi in čustvi, z vso mirnostjo, ki jo takšen, lahko tudi asketski risoroman, premore.Takšen je risoroman Sam, avtorja Christopha Chaboutéja, pred kratkim so ga v prevodu Katje Šaponjić izdali pri VigeVageKnjige. In izkusil sem ga kot izvrsten način, kako vzpostaviti odnos do branja zelo kompleksne vsebine, kjer se meša tako čustvo kot temeljni premislek o dojemanju sveta, na način dojemanja narisanih črnobelih podob, z zelo malo besedami. A tam, kjer so, so zelo pomembne. Natančno odmerjene in smelo uporabljene, saj tvorijo smisel sveta in človekove
CEI Fellowship Winner 2018

CEI Fellowship Winner 2018

Društvo slovenskih pisateljev, 28. avgust 2018 ― About the CEI Fellowship for Writers in Residence Since 2006 the CEI Fellowship for Writers in Residence has been presented by the Central European Initiative in collaboration with the Slovene Writers’ Association, as part of the Vilenica Festival. The Fellowship seeks to encourage cross-border cooperation and promotion in the field of literature for young writers […]
Ljudje iz tovarne porcelana

Ljudje iz tovarne porcelana

ARS Svet kulture, 28. avgust 2018 ― Razstava Ljudje iz tovarne porcelana vizualizira utelešeno znanje delavcev tovarne porcelana v Ćmielóvu na Poljskem ter se sprašuje o »človeškem faktorju« v industrijski proizvodnji keramike Namizno posodje Človeška sled kljub industrijski proizvodnji razkriva sledi dotikov delavcev, ki zaradi kobaltne soli postanejo vidne šele po žganju izdelkov. Posodje so izdelali v eni najstarejših tovarn keramike na Poljskem, ki jo trenutno na razstavi Ljudje iz tovarne porcelana predstavljajo v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani. Razstava, ki sta jo zasnovala antropologinja Ewa Klekot in oblikovalec keramike Arkadiusz Schwed, vizualizira utelešeno znanje delavcev tovarne porcelana v Ćmielóvu ter se sprašuje o “človeškem faktorju” v industrijski proizvodnji keramike. V oddaji bomo spregovorili tudi o prevodnih novostih Cankarjeve založbe in predstavili kulturno-umetniški utrip na Tržaškem.
Pod svobodnim srcem

Pod svobodnim srcem

Kunigunda, 28. avgust 2018 ― Velenje, 28. 8. 2018 POD SVOBODNIM SRCEM RETROSRČNICA OB 20-LETNICI FESTIVALA MLADIH KULTUR KUNIGUNDA Po predstavitvi v polni Pekarni, ki se je začela z okroglo mizo, končala pa kot roast, ko si je Kunigunda z jajci nastavila ogledalo in se pošalila tudi na svoj račun (pa tudi na račun ekipe, The post Pod svobodnim srcem appeared first on Kunigunda.
Pod svobodnim srcem

Pod svobodnim srcem

Kunigunda, 28. avgust 2018 ― Velenje, 28. 8. 2018 POD SVOBODNIM SRCEM RETROSRČNICA OB 20-LETNICI FESTIVALA MLADIH KULTUR KUNIGUNDA Po predstavitvi v polni Pekarni, ki se je začela z okroglo mizo, končala pa kot roast, ko si je Kunigunda z jajci nastavila ogledalo in se pošalila tudi na svoj račun (pa tudi na račun ekipe, The post Pod svobodnim srcem appeared first on Kunigunda.
Festival Vilenica o pisanju in preživetju v 21. stoletju

Festival Vilenica o pisanju in preživetju v 21. stoletju

Misli, 28. avgust 2018 ― V Ljubljano in na Kras se bo med 4. in 9. septembrom vrnil mednarodni literarni festival Vilenica, ki se bo v 33. izdaji dotaknil vprašanja pisanja in preživetja v 21. stoletju. Organizatorji so prepričani, da se tema ne dotika le avtorjev, ampak tudi drugih družbenih skupin, ki se dandanes borijo za eksistenco. Festival bo gostil 20 avtorjev.
Brina Svit: "Pri Gallimardu imajo zame vijolični svinčnik"

Brina Svit: "Pri Gallimardu imajo zame vijolični svinčnik"

Airbeletrina, 28. avgust 2018 ― Na pisateljičin kraški borjač, ograjen s kamnitim zidom, vodijo vrata v barvi sivke. Od tam sega pogled na Trst in na morje, kamor je zazrta tudi Brina. Njen obraz nenavadno spominja na Meryl Streep. Notranjost njene hiše kaže na nedoločno eleganco in vihravost, ki jo odraža tudi pisateljičin pariški duh. Na mizi čakata skuhan zeleni čaj in slivova pita, ki jo je sama spekla.

1749 – Rojen Johan Wolfgang Goethe

Zgodovina na dlani, 28. avgust 2018 ― 28. avgusta leta 1749 se je v Frankfurtu na Majni rodil nemški pesnik, pisatelj, dramatik, kritik, politik, znanstvenik, filozof in teoretik Johann Wolfgang von Goethe. Bil je ena osrednjih osebnosti evropske predromantične književnosti. Študiral je pravo na univerzah v Leipzigu in Strasbourgu. Na povabilo vojvode Karla Avgusta je leta 1775 … Preberi The post 1749 – Rojen Johan Wolfgang Goethe appeared first on Zgodovina na dlani.
še novic