Borštnikovo srečanje, 8. oktober 2020 ― Vrhunci pretekle slovenske gledališke sezone, izbor predstav iz tujine, aktivnosti za razvoj novih gledaliških občinstev in refleksija aktualnega gledališkega dogajanja. Ohranjamo mednarodni značaj, povezujemo in krepimo sodelovanje s študenti.Letošnji prejemnik najvišje nagrade za igralsko ustvarjalnost je Peter Boštjančič. V prihodnjih dveh tednih bo v Mariboru na ogled več kot 30 vrhunskih gledaliških predstav slovenskih in tujih producentov, številni dogodki v spremljevalnem in strokovnem programu ter festivalska uvodna sklopa, posvečena mladim. Mlado gledališče V uvodnem delu festivala med 12. in 14. oktobrom bo tudi letos potekalo gledališko usposabljanje za pedagoške strokovne delavce in ustvarjalce. Letošnji program Mladega gledališča, pred dvema letoma uvedenega sklopa FBS, spodbuja k inkluzivnemu družbenemu ravnanju. Vključuje izbor petih predstav za mlade s pogovori po ogledu, dvodnevni seminar in izkušenjsko delavnico za pedagoge, ustvarjalno delavnico za mlade, čutni sprehod po mestu in javni premislek o umetnosti in družbeni odgovornosti. Na FBS prihaja Iva Moberg, ki je magistrirala na gledališki akademiji DAMU v Pragi, na katedri za alternativno in lutkovno gledališče. Skupaj z Alexom Byrnom in Kjellom Mobergom je leta 2011 ustanovila mednarodno skupino New International Encounter, njihovo predstavo Bratje in sestre bomo (zaradi epidemiološke situacije) na festivalu spremljali v neposrednem prenosu iz Norveške.Iz Ukrajine prihaja skupina Saška Brame z dokumentarnim gledališkim projektom Jesen na Plutonu. Avtor bo izvedel tudi petdnevni praktični seminar za študente UL AGRFT. Študentsko gledališče Tudi letos razvijamo in krepimo sodelovanje z Akademijo za gledališče, radio, film in TV. FBS soproducira njihovo študentsko produkcijo Kvartet. Ekipo študentov VI. semestra dramske igre, gledališke režije in dramaturgije pod mentorskim vodstvom doc. Branka Jordana in izr. prof. Jerneja Lorencija že mesec dni gostimo v Mariboru, tukaj p

Borštnikovo srečanje, 8. oktober 2020 ―  "Zato sem v gledališču že od vedno po malem outsider, vlekel sem poteze, ki jih mnogi niso hoteli razumeti, in res je, da sem jih ravno zaradi tega neštetokrat dobil po glavi." Te besede je dramski igralec Peter Boštjančič zapisal v knjižici o svojem igralskem delu, izdani pred dobrimi petnajstimi leti,in zagotovo bi jih ponovil tudi danes, ko prejema največjo nagrado za igralsko ustvarjanje, Borštnikov prstan.  Biti zunaj sistema je bilo njegovo stalno ustvarjalno vodilo, prav tako kot prepričanje, da je "biti igralec [...] najbolj samotna stvar na svetu",vendar je oboje hočeš nočeš treba razumeti kot paradoks, saj sam po drugi strani nenehno poudarja, da ni igre brez soigre in predvsem ne brez gledalca, ki je igralčev "zadnji sodnik".  Podobnih ustvarjalnih paradoksov je v igralskem opusu Petra Boštjančiča še veliko. Svojo gledališko pot je začel v igralski šoli Jožeta Zupana, delujoči v okviru amaterskega gledališča Slava Klavora, a se po končani gimnaziji ni takoj odločil za študij dramske igre, temveč je vpisal primerjalno književnost na ljubljanski Filozofski fakulteti. Literatura, predvsem ruska klasika, ostaja njegova velika ljubezen, zato morda ni nenavadno, da se Dušana Pirjevca, profesorja na primerjalni, spomni veliko raje kakor mentorjev na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, kamor se je vpisal leta 1972. Študij dramske igre je zaključil leta 1976 z vlogo jeznega mladeniča in upornika brez razloga Cliffa Lewisa v Osbornovi igri Ozri se v gnevu, ki ga je najbrž zaznamovala za vse življenje. Kritiki njegovih kasnejših vlog so namreč pogosto opozarjali prav na Boštjančičevo "poudarjeno jezno mladeništvo" (Mirko Topalović)pa na njegovo "notranjo mladeniško razrvanost" (Tom Wingfield),"eksplozivnost v nepotešenem hrepenenju" (Roman)in podobno.  UTEMELJITEV NAGRADE -->