Ta-Nehisi Coates: Med svetom in mano

Koridor, 29. april 2022 ― Knjiga Med svetom in mano bi morala biti obvezno čtivo za vse, ki si želijo spoznati resničnost sistemskega rasizma v ZDA in njegovega vpliva na življenja Afroameričanov. The post Ta-Nehisi Coates: Med svetom in mano appeared first on Koridor – križišča umetnosti.

Svetovni dan plesa

SEM, 29. april 2022 ― Danes je svetovni dan plesa! Veste, kako so plesali naši predniki? Nekateri raziskovalci štejejo plese Skitov, ki jih omenjajo rimska poročila iz dobe pred naselitvijo Slovencev, že v duhovno kulturo Slovanov. V njej so bili starodavni plesi povezani z drugimi prvinami gibnosti v raznih obredih. Takšne "plese" so izvajali Slovenci tudi v času po naselitvi v svoji novi domovini. V 9. stol. menih Ermenrich poroča v svojem pismu o tipičnem 'slovanskem plesalcu'. V 10. stol. se omenja 'slovenski vrtuljak' (turben vandalicum), ki ga pozna nemški pesnik Nithart še v 13. stol. pod imenom 'nandalei'. S plesom je bila v najtesnejši zvezi pesem, ki je uravnavala njegov ritem. Konec 13. stol. nemški pesnik Helbing v svoji pesmi omenja slovenski ples ob spremljavi dud. O slovenskem petju pri trikratnem obhodu kamna v obredju ustoličenja karantanskih vojvod poročata rokopisa Schvabenspiegla iz 14. in 15. stol. Fevdalna kultura je imela velik vpliv na slovensko ljudstvo. Cerkev je plese preganjala kot ostanek poganstva. Ljudstvo je namreč v odporu proti izkoriščevalskim fevdalcem trdovratno vztrajalo v tradiciji in kot izraz svoje samobitnosti gojilo starodavne obrede in običaje, v katerih so imeli plesi pomembno vlogo. Sčasoma je cerkev, zato da bi navezala nase ljudske množice, vendarle dopuščala plesne običaje ob raznih cerkvenih praznikih. Vsem tem skromnim poročilom se pridružujejo številne omembe ljudskega plesa v starih ljudskih pesmih. Podrobneje pa je o njih pisal Valvasor. V začetku 20. stoletja se je ob zavedanju, da svet, kot je bil poznan do takrat, izginja, vršila obsežna zbiralska akcija popisa ljudskih plesov. Med obema vojnama pa se je pod vplivom napredka etnografije njegovo raziskovanje in s tem reševanje pred izginotjem še okrepilo. Povzeto po prispevku Radoslava Hrovatina O slovenskem ljudskem plesu, objavljenem v reviji Etnolog 20/21, leta 1951. Foto: Dokumentacija SEM; fotografije datirajo v prvo polovico 20. stoletja, nekatere v leto 1953.

Andrej Šifrer za STA: Najbolj pomembne odločitve so se zgodile same

Misli, 29. april 2022 ― Andrej Šifrer bo 1. maja dopolnil 70 let. V bogati glasbeni karieri je prejel platinasto ploščo za dvojni album Ideje izpod odeje leta 1981. To je bila prva plošča slovenske zabavne glasbe, ki so jo prodali v več kot 100.000 izvodih. A kot je povedal za STA, so se mu stvari zgodile spontano. Jubilej bo koncertno proslavil 17. septembra v Kranju.

Odprtje razstave Umetnost vezenja

Gorenjski muzej, 29. april 2022 ― Prisrčno vabljeni na odprtje razstave UMETNOST VEZENJA v četrtek, 12. maja 2022, ob 19. uri v Galeriji Mestne hiše v Kranju, Glavni trg 4. Razstava Umetnost vezenja predstavlja izdelke Marije Šolar v različnih tehnikah vezenja iz zakladnice svetovne dediščine. Iz ... Read More

V Plakatni galeriji Tam-Tam nagrajenci Fundacije Brumen

Misli, 29. april 2022 ― V Plakatni galeriji Tam-Tam pri Figovcu bodo zvečer odprli razstavo, ki bo predstavila nagrajence Fundacije Brumen. Veliko nagrado Brumen za družbenokoristni doprinos je na 10. bienalu slovenskega oblikovanja Brumen prejel spletni portal sledilnik covid-19. Peter Skalar je postal prvi prejemnik nagrade Brumen za življenjsko delo.

Short report o(n) ŠUGLA MASTERCLASS!

Ana Monro, 29. april 2022 ― Od 20. 4. do 1. 5. v okviru programa Mesec izobraževanj v Ljubljani poteka delavnica ŠUGLA Masterclass, na kateri izkušeni ustvarjalci z različnih področij performativne umetnosti osvajajo nova znanja in veščine pod vodstvom priznanih mentorjev. Fotografija je z delavnice Glasno s telesom – fizična igra za ulico, ki so jo vodili Alenka Marinič, Justin Durel in Anja Bezlova (Globus Hystericus, ... The post Short report o(n) ŠUGLA MASTERCLASS! appeared first on Ana Monro.

Evald Flisar: Pravi namen jezika

Sodobnost, 29. april 2022 ― Imam samo jaz občutek ali se zgodovina res ponavlja? Pred približno dvajsetimi leti so ameriške bombe, ki so po zagotovilih avtorjev televizijske nadaljevanke o moralnih vprašanjih človeštva »precizno in humano« osvobajale Iračane kar pri njih doma, na zemlji njihovih prednikov,…

Dana Podracká: Banja, polna milosti

Sodobnost, 29. april 2022 ― Mesečeva ljubimka Našel sem jo. Bila je bela, brez krivde, na šipo je sopla besede, jih spreminjala v neznane pokrajine, v drevesa zatisnjenih oči s strunami vetrnega goslarja. S kamenčki sem pripravljal ogenj, a toplote je bilo prav toliko kot…

Nastja Vidmar: Poetična arhitektura

Sodobnost, 29. april 2022 ― »… in z močjo ene besede začenjam novo življenje rojen sem da te spoznam in imenujem svoboda.« Paul Eluárd Pesnik sedi v zavetju svoje sobe in z nalivnim peresom zapisuje besede ter jih polaga eno zraven druge. Njegova aktivna nepremičnost…

Veronika Simoniti: Lotova žena

Sodobnost, 29. april 2022 ― Spet je tu, pred temi ogromnimi vrati, z nogami, priraslimi k tlom, še malo, pa se ji bojo pod stopali žilasto razpredle korenine. Zaprta vrata vztrajajo, ona tudi: koga se bo spominjala zgodovina, nje ali vrat? Ampak če bi ji…

Diana Pungeršič s Klemnom Piskom

Sodobnost, 29. april 2022 ― Pungeršič: V kulturi, če prav štejem, deluješ že skoraj tri desetletja – kot pesnik, literarni kritik, pisatelj, prevajalec, kantavtor. Lahko izbereš, katero od teh področij delovanja ti je intimno najbližje? Oziroma lahko orišeš njihovo morebitno medsebojno prepletanje, oplajanje? Pisk: Če…

Igor Šmid: Zevajoče praznine

Sodobnost, 29. april 2022 ― Ali bo človeštvo srečnejše v virtualnem svetu? 1. Oblikovanje posameznikove osebnosti je vseživljenjski proces. Najbolj intenziven je takoj po rojstvu, danes pa vemo tudi, da se že zarodku v zavest/podzavest vtisnejo nekateri vzorci, ki imajo izvor v izkušnji, pridobljeni v…

SKROZ: Ekološka prašičja farma v Slavoniji

OUTSIDER, 29. april 2022 ― V obširni paleti arhitekturnih nalog bi težko našli kakšno manj politično korektno od prašičje farme. Ob vseh globalno aktualnih razpravah o problematiki prehranske industrije in okoljsko najbolj ozaveščeni dieti ima ta tipologija pri nas še posebej zanimiv kontekst v luči nedavnega nekoliko neobičajnega vdora novice o odprtju nove farme krškopoljskih prašičev na naslovnice osrednjih medijev. […]

V Trstu premiera komedije Ptičja farma

SiGledal Novice, 29. april 2022 ― V Slovenskem stalnem gledališču (SSG) Trst bo drevi tržaška premiera komedije Jere Ivanc Ptičja farma, utopija po Aristofanu v režiji Jake Ivanca. Predstava je koprodukcija z Gledališčem Koper, kjer so okvirno zgodbo stare atiške komedije - beg iz stvarnosti med oblake - označili kot "fantastično aktualno".

ADRIJAN PRAZNIK: BACK TO NORMAL!

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 29. april 2022 ― Adrijan Praznik na razstavi Back to Normal! v RAVNIKAR GALLERY SPACE premierno predstavlja izbrana dela povsem nove slikarske serije. Z izjemo dela Back to Normal!, že razstavljenega na razstavi, ki jo je ob zaključku dvoletne rezidence v MGLC Švicariji Praznik pripravil v januarju 2022, so preostala dela na ogled prvič, skupaj pa v pričujoči postavitvi odstirajo pogled na umetnikovo ustvarjanje v letu 2021 in specifičen raziskovalni preobrat, ki je v preteklem letu vzniknil v njegovi praksi. Slikarska dela monumentalnih in manjših formatov so v svojih prvih nanosih asemblaži, katerih površina se, zahvaljujoč premišljenemu plastenju bodisi tekstila bodisi papirja, reliefno guba. Praznik z izjemnim posluhom za materialnost slike ujame krhko ravnotežje navidezne kontradikcije med na eni strani poudarjenimi fizičnimi aspekti slike in na drugi dejstvom, da se razstavljena umetniška dela v svoji osnovi ukvarjajo s praznino oziroma odsotnostjo. Večslojne slikarske površine namreč dopolnjujejo posamezne besede ali stavki, a brez telesa, ki bi jih izgovarjalo, kot so brez pripadajočega telesa tudi odrezani kosi blaga. To svojevrstno nasprotje pomenljivo priča o umetnikovem preusmerjenem ustvarjalnem fokusu – navdiha, likovnih paralel in motivnih referenc ni iskal v sferi vizualne umetnosti, pač pa v filozofiji in literaturi. Praznine, teme in odsotnosti (razuma) ne razume kot nujno negativnih pojmov: ukvarjati se je pričel tudi z iracionalnim kot lastnostjo, inherentno sleherniku. V nezadovoljstvu nad nezmožnostjo obvladovanja sveta, tako notranjega kot zunanjega sveta, in pomanjkanja vpliva na zunanje dejavnike, ki so po definiciji neukrotljivi, je pričel premišljevati, da edina pot do spoznanja (samega sebe) ni nujno racionalna. Their first applications of paint transform the paintings of monumental and smaller formats into assemblages whose surface contains reliefs and creases thanks to the considered layering of fabric or paper. With an extraordinary feel for the materi

Albini Pandur

LUD Literatura, 29. april 2022 ― Kako povzet življenje človeka v parih stavkih, v nekaj besedah? Kako se zahvalit, kako se oddolžit, kako povrnit desetletja ljubezni nekomu, ki je svoje življenje … →

V Trstu premiera komedije Ptičja farma

Misli, 29. april 2022 ― V Slovenskem stalnem gledališču (SSG) Trst bo drevi tržaška premiera komedije Jere Ivanc Ptičja farma, utopija po Aristofanu v režiji Jake Ivanca. Predstava je koprodukcija z Gledališčem Koper, kjer so okvirno zgodbo stare atiške komedije - beg iz stvarnosti med oblake - označili kot "fantastično aktualno".
še novic