24. NAGRADNI NATEČAJ PESNIŠKEGA TURNIRJA za naziv VITEZ / VITEZINJA POEZIJE

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 20. marec ― Klub kulturnih ustvarjalcev KU-KU in Kreacija s.p. iz Maribora razpisujeta natečaj za najboljšo izvirno neobjavljeno pesem v slovenskem jeziku na 24. Pesniškemu turnirju. Na njem lahko z eno samo pesmijo, ki ne sme biti daljša od 60 verzov, sodelujejo avtorice in avtorji, stari vsaj 16 let. Vsi tisti, ki bodo poslali več pesmi, predolgo pesem ali že objavljeno pesem, bodo izločeni. Strokovna žirija v sestavi dr. Irena Novak Popov, Jure Jakob in Franci Novak bo izmed sodelujočih pesmi izbrala štiriindvajset najboljših. Izbrani avtorji in avtorice se zavežejo k udeležbi na polfinalnih ...
Iva Jevtić: Do sprememb vendarle prihaja, četudi počasi

Iva Jevtić: Do sprememb vendarle prihaja, četudi počasi

Misli, 20. marec ― Ob svetovnem dnevu poezije je o vlogi poeziji pri nas in po svetu v pisnem pogovoru za STA spregovorila lanskoletna Veronikina nagrajenka, pesnica, prevajalka in literarna teoretičarka Iva Jevtić, ki ji je všeč precizno pisanje. Glede položaja slovenskih pesnic pri nas je med drugim ocenila, da do sprememb na bolje vendarle prihaja, četudi počasi.
Miriam Drev: Kaj bomo brez lepote <mark>poezije</mark> kot notranje resnice?

Miriam Drev: Kaj bomo brez lepote poezije kot notranje resnice?

Misli, 20. marec ― Ob svetovnem dnevu poezije je o vlogi poezije pri nas in po svetu v pisnem pogovoru za STA spregovorila lanskoletna Veronikina nagrajenka, pesnica, pisateljica, kritičarka, prevajalka in publicistka Miriam Drev. Kot je med drugim povedala, je poezija že v prabiti slovenskega naroda ter se tudi vprašala, kaj bomo brez lepote poezije kot notranje resnice.

Moči poezije ne gre podcenjevati

Misli, 20. marec ― Po vsem svetu ob prihodu pomladi 21. marca obeležujejo svetovni dan poezije. Ta je lahko sila raznolika, ne glede na to, kakšna je, pa potrebuje navdih in čas. Moči ene od najbolj cenjenih oblik kulturnega in jezikovnega izražanja ter identitete človeštva ne gre podcenjevati, saj so lahko prav pesmi močna vzpodbuda za dialog in mir.
POSLANICA OB SVETOVNEM DNEVU <mark>POEZIJE</mark>

POSLANICA OB SVETOVNEM DNEVU POEZIJE

Društvo slovenskih pisateljev, 20. marec ― »Dve dekleti odkrijeta skrivnost življenja v nenadejani vrstici poezije,« pravi Denise Levertov v pesmi Skrivnost in doda: »Jaz, ki ne poznam skrivnosti, sem jo napisala.« Morda porečete, da je preveč od nenadejane vrstice poezije zahtevati »skrivnost življenja«, toda vsaka dobra pesem je skrivnost. Zato nam vzame dih, ko se nam razodene. Pesem je sestavljanka, kjer […]

Danes začetekpesniškega maratona

Dnevnik, 19. marec ― Leta 1999 je Unesco razglasil 21. marec za svetovni dan poezije, ki ga redno obeležujemo tudi pri nas. Tako se bo ob tej priložnosti danes in jutri na različnih prizoriščih po Ljubljani zgodil tretji Ljubljanski pesniški maraton. Začel se bo ob...

Utrip domoznanstva: predstavitev pesniške zbirke Marije Korent Naj v srcu živim

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 19. marec ― Marčevski Utrip domoznanstva je bil malo drugačen. Na skorajšnji svetovni dan poezije, ki ga praznujemo 21. marca, smo na pot pospremili prvo pesniško zbirko domačinke, Žalčanke Marije Korent z naslovom Naj v srcu živim. Pesniško zbirko je naša gostja posvetila resničnemu bitju v vseh nas – svetlobi, ljubezni in lepoti. Več o nastajanju pesniške zbirke je povedala v pogovoru, ki ga je usmerjala Lidija Koceli. Večer sta z branjem pesmi obogatili Ingrid Smrkolj in Anica Tkavc, v svet čudovite glasbe pa nas je popeljal Žiga Birsa. Karmen Kreže
ODISEJEVO ZATOČIŠČE – VABILO K DONACIJAM!

ODISEJEVO ZATOČIŠČE – VABILO K DONACIJAM!

Društvo slovenskih pisateljev, 13. marec ― Vabimo vse pesnike, založnike poezije in ljubitelje knjig! Vabimo vas, da darujete knjige Mednarodni knjižnici poezije na hrvaškem otoku Mljet. Knjižnica je ključni del našega projekta literarne izmenjave in potrebujemo vašo pomoč, da povečamo njeno zbirko s pesniškimi knjigami z vsega sveta; na ta način bo s pesniki in bralci z vsega sveta povezan tudi […]
24. NAGRADNI NATEČAJ PESNIŠKEGA TURNIRJA za naziv VITEZ / VITEZINJA <mark>POEZIJE</mark>

24. NAGRADNI NATEČAJ PESNIŠKEGA TURNIRJA za naziv VITEZ / VITEZINJA POEZIJE

Društvo slovenskih pisateljev, 6. marec ― NAGRADNI NATEČAJ PESNIŠKEGA TURNIRJA za naziv VITEZ / VITEZINJA POEZIJE     Klub kulturnih ustvarjalcev KU-KU in Kreacija s.p. iz Maribora razpisujeta natečaj za najboljšo izvirno neobjavljeno pesem v slovenskem jeziku na 24. Pesniškemu turnirju. Na njem lahko z eno samo pesmijo, ki ne sme biti daljša od 60 verzov, sodelujejo avtorice in avtorji, stari vsaj […]
V spomin: Danijel Dragojević (1934–2024)

V spomin: Danijel Dragojević (1934–2024)

Airbeletrina, 27. februar ― Nekrolog, pospremljen s fotografijo bežečega pesnika? Tak je bil Danijel Dragojević. Veliki hrvaški pesnik ni dajal intervjujev, se ni udeleževal prireditev, zavračal je nagrade in se ogibal vsakršni javni pozornosti. O strašnem magnetizmu, s katerim Dragojevićeva poezija pritegne bralca, in o osebnem srečanju z umetnikom, ki je sovražil prevajalce, ter o neuspešnih poskusih, da bi ga izdali še v slovenskem prevodu, piše njegov pesniški kolega Uroš Zupan. In ugotavlja: »Poezija Danijela Dragojevića je tako dobra kot poezija tistih, ki so za svoje pisanje dobili najvišje – ali pa vsaj najbolj razvpito – priznanje. Nobelovo nagrado za književnost. Poezija Danijela Dragojevića je tako dobra kot poezija Wysławe Szymborske, Tomasa Tranströmerja ali pa Louise Glück, tako dobra kot teksti Boba Dylana, ki imajo oporo v glasbi in čigar glasbo je med poslušanjem prekinila novica, da je Dragojević umrl. In izguba Dragojevića je za duhovni prostor, ki ga ne omejujejo državne meje, tako velika, kot je bila smrt Iva Andrića ali pa Miroslava Krleže.« The post V spomin: Danijel Dragojević (1934–2024) appeared first on AirBeletrina.
GIGO DE BREA: PODOBE MOJE KATALONSKE DUŠE (HOMMAGE ZA ANNO DODAS)

GIGO DE BREA: PODOBE MOJE KATALONSKE DUŠE (HOMMAGE ZA ANNO DODAS)

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 19. februar ― Gigo de Brea je med obiskom Barcelone, od koder je bil doma njegov ded, spoznal poezijo katalonske pesnice Anne Dodas y Noguer (1962-1986), ki ga je takoj pritegnila. Ob branju njenih pesmi je začutil skladnost njenih pesniških metafor s svojimi podobami vulkanskih pokrajin. Vedno ga je privlačila zemeljska površina in naravni pojavi v vseh njihovih geoloških in atmosferskih raznolikostih in spreminjanju, ki se likovno kažejo v različnih strukturah. To zanimanje je poglobil s selitvijo iz Gorice na Kras pred več kot dvajsetimi leti. Med potepanji po kraških hribih je opazoval konfiguracijo kraške pokrajine, njeno skalno erozijo, ki je v resnici razkroj, razpadanje. Naslikana predmetnost materije na njegovih slikah pa je pogojena s stanjem duše in ne z imitacijo narave. Kaotično pokrajino prevaja v likovni jezik, ki ga požene čut za organizacijo likovne snovi. Tako se zgodi nujni notranji boj med privlačnostjo destrukcije in urejanjem-harmoniziranjem barvne materije. Andrej Medved je v katalogu ob njegovi razstavi v galeriji Meduza v Kopru leta 2011 med drugim zapisal: "Kajti ta dela so SIMULACRUM podzavestnega popotovanja in pokrajin,povezanih s čustveno vsebino, fantazme nedotaknjene celote, ki je še možna v duši. Vnovič najden izgubljeni paradiž, ki ga vodi avtorjeva želja:veselje,sla,naslada,užitek v slikanju čustvene in čutne,lahko bi rekli "animalne duše."
še novic