Airbeletrina, 21. marec ― Marija Stepanova, v pregnanstvu živeča ruska pesnica, pisateljica in novinarka judovskega rodu, dobitnica več tako nacionalnih kakor mednarodnih nagrad, je na festivalu Fabula v Ljubljani predstavila edinstveno, posebej za slovenske bralke in bralce sestavljeno zbirko esejev Z one strani. »Primorana sem bila zapustiti državo. Če je ne bi, ne bi mogla pisati oziroma objavljati. Vem, da lahko človek zaradi napačne besede ali geste pristane v zaporu,« nam je dejala v intervjuju. Razgovorila se je o odraščanju v Sovjetski zvezi, študiju v dobi tranzicije, umetnosti in politiki, invaziji na Ukrajino, o Izraelu in Palestini ter še o marsičem. Tudi o moči poezije, katere svetovni dan praznujemo prav danes, 21. marca: »Kadarkoli se zgodi kaj groznega, naravna katastrofa, pandemija, vojna, kaj nezamisljivega, kar zelo zamaje naš pogled na svet, se več ljudi nenadoma začne obračati k poeziji. Nenadoma postne pomembna. In smiselna.« The post Marija Stepanova: »Vesela bi bila, če bi kdo napisal deklaracijo pravic mrtvih« appeared first on AirBeletrina.

Airbeletrina, 27. februar ― Nekrolog, pospremljen s fotografijo bežečega pesnika? Tak je bil Danijel Dragojević. Veliki hrvaški pesnik ni dajal intervjujev, se ni udeleževal prireditev, zavračal je nagrade in se ogibal vsakršni javni pozornosti. O strašnem magnetizmu, s katerim Dragojevićeva poezija pritegne bralca, in o osebnem srečanju z umetnikom, ki je sovražil prevajalce, ter o neuspešnih poskusih, da bi ga izdali še v slovenskem prevodu, piše njegov pesniški kolega Uroš Zupan. In ugotavlja: »Poezija Danijela Dragojevića je tako dobra kot poezija tistih, ki so za svoje pisanje dobili najvišje – ali pa vsaj najbolj razvpito – priznanje. Nobelovo nagrado za književnost. Poezija Danijela Dragojevića je tako dobra kot poezija Wysławe Szymborske, Tomasa Tranströmerja ali pa Louise Glück, tako dobra kot teksti Boba Dylana, ki imajo oporo v glasbi in čigar glasbo je med poslušanjem prekinila novica, da je Dragojević umrl. In izguba Dragojevića je za duhovni prostor, ki ga ne omejujejo državne meje, tako velika, kot je bila smrt Iva Andrića ali pa Miroslava Krleže.« The post V spomin: Danijel Dragojević (1934–2024) appeared first on AirBeletrina.