Fotografska razstava Slovenskega društva Hospic v Občinski knjižnici Vransko

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 14. marec ― Slovensko društvo Hospic, ki letos obeležuje 25 let delovanja, je v avli Občinske knjižnice Vransko postavilo fotografsko razstavo, katere avtor je priznani fotograf Matija Tomc. Razstava je na ogled od 28. februarja do 21. marca 2025 in predstavlja vizualni prikaz delovanja društva, ki se zavzema za dostojanstveno spremljanje ljudi v zadnjem obdobju njihovega življenja ter podporo svojcem v času žalovanja. Razstava skozi objektiv Matije Tomca prinaša ganljive podobe, ki odražajo poslanstvo in vrednote društva – sočutje, solidarnost in človečnost. Avtor je s fotografijami subtilno ujel trenutke nežnosti, skrbi in povezanosti, ki ...

SPOMINSKA PRIREDITEV OB OSEMDESETLETNICI ROJSTVA VELIKEGA
BOSANSKO-SLOVENSKEGA PESNIKA JOSIPA OSTIJA (1945 – 2021)

Društvo slovenskih pisateljev, 14. marec ― KAKO SI, DUŠO MOJA?, JE ZMERAJ VPRAŠAL PEPI. Spoštovane, spoštovani, prisrčno Vas vabimo na SPOMINSKO PRIREDITEV OB OSEMDESETLETNICI ROJSTVA VELIKEGA BOSANSKO-SLOVENSKEGA PESNIKA JOSIPA OSTIJA (1945  ̶  2021) ki bo v četrtek, 20. marca 2025, ob 19:30 v Pisateljski hiši na Tomšičevi 12, Ljubljana, kjer je bil doma tudi Josip Osti. Sodelovali bodo: Milan Dekleva, Kerim […]
Zajček in ptica

Zajček in ptica

Odzven, 14. marec ― Multimedijska predstava Zajček in ptica je glasbena igra, namenjena tako mladostnikom kot odraslim. Glasbo in besedilo je napisal Miran Rustja, režirala pa Tamara Babić Nikiforov.
PODODBOR ZA PRIMORSKO IN ZAMEJSTVO OB SVETOVNEM DNEVU POEZIJE – VABILO NA DOGODKE

PODODBOR ZA PRIMORSKO IN ZAMEJSTVO OB SVETOVNEM DNEVU POEZIJE – VABILO NA DOGODKE

Društvo slovenskih pisateljev, 14. marec ― KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO FARAL OSREDNJA KNJIŽNICA SREČKA VILHARJA KOPER PODODBOR DRUŠTVA SLOVENSKIH PISATELJEV KNJIGARNA LIBRIS D.O.O. KOPER MEDGENERACIJSKO SREDIŠČE ANKARAN organizirajo ob Svetovnem dnevu poezije posebno prireditev, kjer bodo domači pesniki brali svojo poezijo, obeležili lansko 80 obletnico pesnika Marka Kravosa iz Zamejstva in spregovorili o pomenu poezije v teh zahtevnih časih. V A B […]
Matjaž Šimic v Fotohiši Pelikan

Matjaž Šimic v Fotohiši Pelikan

Muzej novejše zgodovine Celje, 14. marec ― Vabljeni na pogovorni večer z Matjažem ŠIMICEM, zmagovalcem prestižnega natečaja SONY world photography awards, v kategoriji Potovanje. Pogovor bo v sredo, 19. marca 2025, ob 18. uri v Fotohiši Pelikan, na Razlagovi 5 v Celju. Organizatorji natečaja so 11. marca 2025 razkrili deset zmagovalcev kategorij in avtorjev fotografij, uvrščenih v ožji izbor odprtega tekmovanja 2025. S tekmovanjem želijo že 18. leto zapovrstjo demonstrirati, kako lahko posamezna fotografija zajame in poudari en sam trenutek ter hkrati ustvari širšo pripoved. Matjaž Šimic je prvič na tem elitnem natečaju svetovno javnost opozoril nase že leta 2022, ko je postal nacionalni zmagovalec natečaja, letos pa se je zavihtel še višje in se z ostalimi devetimi zmagovalci odprtega tekmovanja poteguje za glavno nagrado. Žirijo je prepričal s fotografijo »Vprašajte šamana«, ki jo je posnel na lanskoletnem potovanju po Boliviji, v La Pazu. The post Matjaž Šimic v Fotohiši Pelikan appeared first on MNZC.

NAPOVEDNIK ZA MAREC IN APRIL 2025

Obalne galerije, 14. marec ― Otvoritev razstave Prepletanja v Galeriji Monfort v Portorožu Razstavni program 2025 se v portoroški Galeriji Monfort začenja s predstavitvijo prvega od dveh lanskih zmagovalnih projektov javnega poziva Odprta vrata. Na skupinski razstavi za naslovom Prepletanja se bo predstavilo 12 umetnic in umetnikov mlajše generacije. Vsi prihajajo iz Istre, ki je bila vedno območje prepletenih in
Galerija P74 na umetnostnem sejmu SPARK Art Fair Vienna 2025

Galerija P74 na umetnostnem sejmu SPARK Art Fair Vienna 2025

Center in Galerija P74, 14. marec ― Jože Barši, Klara Klausberger, 1997-2023, detajl postavitve Jože Barši, There are many answers to the question about why to grow vegetables, 1997 20. – 23. 3. 2025 SPARK Art Fair Vienna 2025 prostor F10, Marx Halle, Dunaj ______ Z velikim veseljem napovedujemo sodelovanje na mednarodnem sejmu sodobne vizualne umetnosti SPARK Art Fair Vienna 2025. Letos predstavljamo dela vrhunskega mednarodno uveljavljenega umetnika Jožeta Baršija, ki bodo na ogled na stojnici F10 v Marx Halle na Dunaju. Na sejmu, ki bo na ogled med 20. in 23. marcem 2025 se predstavlja 90 galerij iz 5 različnih kontinentov. Njegovo edinstveno razstavno arhitekturo navdihuje jeklena konstrukcija zgodovinske dvorane MARX HALLE. Model demokratizacije predvideva vse galerije z enako velikimi prostori in arhitekturno orientacijo. Galerija P74 je letos edina slovenska galerija ki sodeluje na sejmu SPARK. ______ Klara Klausberger je ime časopisa, ki ga je leta 1993 izdajal ob svojih razstavah. V prepognjenem formatu A3 je na nekaj straneh obravnaval teme kiparstva, arhitekture in reklame. Prva stran je bila namenjena reklamiranju tega, kar mu je bilo v tistem času všeč (šolsko pohištvo Jean Prouveja). Notranje strani je namenil besedilom o kiparstvu in arhitekturi. Na zadnji strani je objavil fotografijo svojega dela. V nulti številki časopisa je na prvi strani objavil stavek: ”Rad imam časopise in ne vem kaj bi s katalogi”. V času, ki tiskanim izdajam časopisov ni naklonjen, izpostavlja fizičnost časopisov, ki jih nabira dlje časa. Časopisni papir kot oblikovan nosilec časopisnih vsebin in raznolikost časopisov ga še vedno zanima. Prostor spreminja v notranjost velike trafike. Jože Barši (1955) je diplomiral na FAGG (arhitektura) in na ALUO (kiparstvo), kjer je opravil tudi specialko. Njegovo delo obsega raznolika interesna območja, od site-specific del do radijskega oddajanja kot prostora razstavljanja,
Inavguralna razstava izr. prof. Primoža Korošca v postopku izvolitve v naziv redni profesor

Inavguralna razstava izr. prof. Primoža Korošca v postopku izvolitve v naziv redni profesor

Fakulteta za dizajn, 14. marec ― Inavguralna razstava Introspekcije Včeraj smo v Atelje Galeriji v Ljubljani obeležili inavguralno razstavo izr. prof. Primoža Korošca, s katero je zaključil svoj habilitacijski postopek ob izvolitvi v naziv redni profesor. Dogodek je potekal v izjemno prijetnem vzdušju, kjer smo se mu pridružili tudi sodelavci Fakultete za dizajn ter s ponosom podprli njegov pomemben mejnik. V uvodnem nagovoru […]
Odšel dr. Gorazd Makarovič

Odšel dr. Gorazd Makarovič

SEM, 14. marec ― Z žalostjo sporočamo, da nas je zapustil dr. Gorazd Makarovič, nekdanji sodelavec SEM in kustos za zbirke ljudske umetnosti v Slovenskem etnografskem muzeju. Dr. Makarovič je bil doktor umetnostne zgodovine in etnolog, ki je opravil številne pionirske študije posameznih sestavin slovenske ljudske umetnosti kot so poslikane panjske končnice in slike na steklo, postavil je temelje za razumevanje kontekstov ljudske umetnosti in z monografijo Slovenska ljudska umetnost: Zgodovina likovne umetnosti na kmetijah (1981) prispeval sintezo tega področja. V muzeju, kjer je deloval med letoma 1958 in 1998, je s svojim temeljitim delom in predanostjo pomembno prispeval k oblikovanju kustodiata za ljudsko umetnost, k razvoju muzeja in razumevanju ter ohranjanju slovenske etnološke dediščine. Njegovo znanje, strast in predanost so bili neprecenljivi, njegovo delo pa bo ostalo trajna zapuščina za prihodnje generacije. Bil je tudi izjemen človek, s katerim smo delili nepozabne trenutke. Njegova prijaznost, pripravljenost na delitev svojega znanja s kolegi, toplina in smisel za humor so nas vedno navdajali z veseljem in optimizmom. Ob tej boleči izgubi izrekamo iskreno sožalje njegovi družini in prijateljem. V naših srcih bo ostal za vedno zapisan kot izjemen strokovnjak, sodelavec in prijatelj. Hvala ti, Gorazd, za vse, kar si nam dal. Počivaj v miru. Kolektiv SEM Več o njegovem znanstvenem in strokovnem opusu: file:///C:/Users/brogelj.EMS/Downloads/rogelj_dr_gorazdu.pdf
Odšel je dr. Gorazd Makarovič

Odšel je dr. Gorazd Makarovič

SEM, 14. marec ― Z žalostjo sporočamo, da nas je zapustil dr. Gorazd Makarovič, nekdanji sodelavec in kustos za zbirke ljudske umetnosti v Slovenskem etnografskem muzeju. Dr. Makarovič je bil doktor umetnostne zgodovine in etnolog, ki je opravil številne pionirske študije posameznih sestavin slovenske ljudske umetnosti kot so poslikane panjske končnice in slike na steklo, postavil je temelje za razumevanje kontekstov ljudske umetnosti in z monografijo Slovenska ljudska umetnost: Zgodovina likovne umetnosti na kmetijah (1981) prispeval sintezo tega področja. V muzeju, kjer je deloval med letoma 1958 in 1998, je s svojim temeljitim delom in predanostjo pomembno prispeval k oblikovanju kustodiata za ljudsko umetnost, k razvoju muzeja in razumevanju ter ohranjanju slovenske etnološke dediščine. Njegovo znanje, strast in predanost so bili neprecenljivi, njegovo delo pa bo ostalo trajna zapuščina za prihodnje generacije. Bil je tudi izjemen človek, s katerim smo delili nepozabne trenutke. Njegova prijaznost, pripravljenost na delitev svojega znanja s kolegi, toplina in smisel za humor so nas vedno navdajali z veseljem in optimizmom. Ob tej boleči izgubi izrekamo iskreno sožalje njegovi družini in prijateljem. V naših srcih bo ostal za vedno zapisan kot izjemen strokovnjak, sodelavec in prijatelj. Hvala ti, Gorazd, za vse, kar si nam dal. Počivaj v miru. Kolektiv SEM Obveščamo, da bomo v Slovenskem etnografskem muzeju v četrtek, 20. marca 2025 ob 13.00, pripravili žalno sejo v spomin dr. Gorazdu Makaroviču. Ob tem bo odprta žalna knjiga.    Več o njegovem znanstvenem in strokovnem opusu si lahko preberete v besedilu ob njegovi 80-letnici v publikaciji ETNOLOG.
Odšel je dr. Gorazd Makarovič (1936 - 2025)

Odšel je dr. Gorazd Makarovič (1936 - 2025)

SEM, 14. marec ― Z žalostjo sporočamo, da nas je zapustil dr. Gorazd Makarovič, nekdanji sodelavec in kustos za zbirke ljudske umetnosti v Slovenskem etnografskem muzeju. Dr. Makarovič je bil doktor umetnostne zgodovine in etnolog, ki je opravil številne pionirske študije posameznih sestavin slovenske ljudske umetnosti kot so poslikane panjske končnice in slike na steklo, postavil je temelje za razumevanje kontekstov ljudske umetnosti in z monografijo Slovenska ljudska umetnost: Zgodovina likovne umetnosti na kmetijah (1981) prispeval sintezo tega področja. V muzeju, kjer je deloval med letoma 1958 in 1998, je s svojim temeljitim delom in predanostjo pomembno prispeval k oblikovanju kustodiata za ljudsko umetnost, k razvoju muzeja in razumevanju ter ohranjanju slovenske etnološke dediščine. Njegovo znanje, strast in predanost so bili neprecenljivi, njegovo delo pa bo ostalo trajna zapuščina za prihodnje generacije. Bil je tudi izjemen človek, s katerim smo delili nepozabne trenutke. Njegova prijaznost, pripravljenost na delitev svojega znanja s kolegi, toplina in smisel za humor so nas vedno navdajali z veseljem in optimizmom. Ob tej boleči izgubi izrekamo iskreno sožalje njegovi družini in prijateljem. V naših srcih bo ostal za vedno zapisan kot izjemen strokovnjak, sodelavec in prijatelj. Hvala ti, Gorazd, za vse, kar si nam dal. Počivaj v miru. Kolektiv SEM Obveščamo, da bomo v Slovenskem etnografskem muzeju v četrtek, 20. marca 2025 ob 13.00, pripravili žalno sejo v spomin dr. Gorazdu Makaroviču. Ob tem bo odprta žalna knjiga.  Več o njegovem znanstvenem in strokovnem opusu si lahko preberete v besedilu ob njegovi 80-letnici v publikaciji ETNOLOG.
Postanite mladinski delegat v Organizaciji združenih narodov

Postanite mladinski delegat v Organizaciji združenih narodov

Fakulteta za dizajn, 14. marec ― Razpis za mladinskega delegata pri OZN Na Mladinskem svetu Slovenije (MSS) v letu 2025 nadaljujejo dolgoletno tradicijo koordiniranja instituta mladinskega delegata pri Organizaciji združenih narodov (OZN), s katerim že 11. leto zapored vključujejo mlade v globalne razsežnosti mladinskega delovanja, spremljanja in izvajanja aktivnosti za uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja, ki so bili sprejeti v okviru Agende […]
Kovine za vojno: ko zvonovi ne zvonijo, 1917

Kovine za vojno: ko zvonovi ne zvonijo, 1917

MNZS, 14. marec ― S pozivi, popisi in zbiralnimi akcijami se je med prvo svetovno vojno, ob vse večjem pomanjkanju surovin, skušalo zagotoviti zadostne količine nujno potrebnih kovin za vojno industrijo. Prebivalce se je pozvalo k darovanju vseh mogočih kovin, izdelkov in kovinskih ostankov: »V vsakem gospodarstvu, na vsakem podstrešju, v vsaki kleti, v vsaki prodajalnici, v vsaki delavnici […]
Domača knjižnica: Boštjan Narat

Domača knjižnica: Boštjan Narat

Airbeletrina, 14. marec ― Boštjan Narat je svobodni umetnik, glasbenik, gledališki ustvarjalec, esejist, kolumnist, ustanovitelj skupine Katalena, bil je voditelj in avtor oddaje Panoptikum na TV Slovenija, pa tudi urednik in pisec, saj je izdal dve zbirki esejev, Partíja in Podaja v prazno (obe sta mu prinesli nominacijo za Rožančevo nagrado), lani pa svoj prvi roman Bend. Leta 2021 je pod psevdonimom Hans Kaspar izdal športno-zarotniško parodijo Finale, istega leta pa v soavtorstvu z Janjo Vidmar tudi biografijo Marcosa Tavaresa Legenda. Na zadnjem mestu pa omenjam, da je tudi doktor filozofije, ki je skoraj desetletje poučeval na ljubljanski Gimnaziji Poljane – in od tam ga tudi poznam, saj me je namreč učil filozofijo. Z družino zdaj prebiva v Spodnji Šiški, v stanovanju, za katero pravi, da ni majhno, toda za knjige (in glasbene plošče) vsekakor nikoli ni dovolj prostora. Doktor filozofije ob filozofiji (Fotografija: Andraž Gombač) Knjige skozi prizmo selitev Debato, ki jo imava na spomladansko dopoldne v lokalu Vesolje, ki ga je izbral Boštjan, ker »je eden redkih kafičev, ki je ljubljanski in ne turističen«, ko vlada dokaj mir, dokler med malico na kavo ne priletijo sestradani dijaki, začneva s preprostim vprašanjem: kje v stanovanju, v Spodnji Šiški, kjer biva z ženo in otrokoma, dejansko kraljujejo knjige. Odgovor je sprva sila preprost, sledijo dopolnitve, na koncu pa seveda uvod v filozofsko debato: »Večinoma so v dnevni sobi, manjše odlagališče je v kabinetu, ki je trenutno tudi v splošni funkciji odlagališča, kar praktično pomeni, da kdaj prinesem knjige v prostor, pa najprej vse skupaj pade na tla, ker je vsega preveč … Obstaja pa kontingent knjig, ki ostajajo v Grosupljem pri mojih starših. Več let sem se selil po Ljubljani iz enega stanovanja v drugo, in takrat sem nabiral knjige, ‘doma’ pa je kraljevala večina. Ko sem še kot samski kupil svoje prvo stanovanje in se prvič zares preselil, je večina teh knjig odšla z menoj. Nato sva se z Nino, ko sva priče
1966 Grahovo – Nova trgovina

1966 Grahovo – Nova trgovina

Stare slike (Cerknica), 14. marec ― Trgovsko podjetje Škocjan je vtisnilo pomemben pečat ne le Rakeku, ampak celotni Notranjski. V okviru podjetja je bila leta 1958 organizirana prva samopostrežna trgovina na Rakeku v Domiceljevi hiši. Samopostrežna trgovina je, na našem podeželskem območju, pomenila pravo revolucijo v navadah prodaje samih trgovcev kakor tudi potrošnikov. Na splošno je prevladalo mnenje, da je tak […]
še novic