Borut Korun predstavil svojo knjigo Slovenci: naši davni predniki

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 20. marec ― Ste se kdaj spraševali, kako so živeli naši predniki v 6., 7., 8. ali 9. stoletju? Kako so preživljali vsakdan, v kaj so verovali, katera božanstva so častili, kako so se pogovarjali … Na ta in mnoga druga vprašanja je poskušal odgovoriti Borut Korun v svoji predstavitvi knjige Slovenci: naši davni predniki, ki je potekala v Občinski knjižnici Žalec v četrtek, 20. marca 2025. Gre za delo, ki naše prednike predstavlja v celoti in poljudno v novi zgodovinski, antropološki in kulturni perspektivi. Besedilo in fotografije: Karmen Kreže

Prisluhnimo pravljici v Občinski knjižnici Polzela

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 20. marec ― V četrtek, 20. marca 2025, smo pravljično srečanje namenili bližajočemu se materinskemu dnevu, ki je posvečen našim mamicam, babicam in vsem ženskam, ki nas ljubijo in skrbijo za nas. Takrat jim lahko še posebej pokažemo, kako jih imamo radi, ter se zahvalimo za njihovo ljubezen in predanost. Mame so tiste, ki za nas skrbijo, nas objamejo, nam pomagajo, ko smo žalostni, in nas spodbujajo, da smo najboljši, kar smo lahko. Veliko smo se pogovarjali o pomenu materinske ljubezni, poslušali pesmice o mamah in mamicam tudi zapeli. Pravljica o Mišku nas je ...
Odprtje razstave Razglednice Maksima Gasparija

Odprtje razstave Razglednice Maksima Gasparija

SEM, 20. marec ― Sporočilo za javnost Slovenski etnografski muzej                          Ljubljana, 20. marec 2025 Slovenski etnografski muzej v četrtek, 27. marca 2025 ob 13.00, odpira razstavo Razglednice Maksima Gasparija kot del spremljevalnega programa ob veliki razstavi Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda. Avtorja razstave sta Miha Špiček in Blaž Verbič, strokovna sodelavka razstave je dr. Bojana Rogelj Škafar, vizualno podobo in oblikovanje razstave je pripravila Maja Kocjan. Razstava bo na ogled do 24. avgusta 2025. O razstavi Na razstavi Razglednice Maksima Gasparija je predstavljenih 367 tiskanih razglednic, oziroma večji del iz zbirke SEM, prikazanih po tematskih sklopih: obdobje do 1. svetovne vojne, Vojska v slikah, Majniška deklaracija in koroški plebiscit, Novoletne voščilnice, Velikonočne voščilnice, Šege življenjskega in letnega cikla, Pripadnostni kostumi, Slovenska Marija, Svetniki ter Promocijske razglednice. Razstavo dopolnjuje filatelistična vitrina z znamkami in ovitki prvega dne, ki so nastali po Gasparijevih delih in v sodelovanju s Pošto Slovenije. Ob pripravi večje občasne razstave Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda je SEM leta 2023 pridobil edinstveno zbirko razglednic Maksima Gasparija, ki jo je v desetletjih zbiranja ustvaril velik poznavalec Gasparijevega dela in priznan zbiralec Marjan Marinšek (1941 – 2011). Njegova zbirka razglednic velja za eno najpopolnejših in najobsežnejših. Vključuje izvirne avtografske razglednice, prvonatise in natise ter uživa med strokovnjaki, poznavalci in zbiralci velik ugled. Zbirko sestavlja 59 avtografskih in okoli 406 natisnjenih razglednic. Razstava je del spremljevalnega programa razstave Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda, kjer je že predstavljenih 56 izvirnih avtografskih razglednic, deset razglednic iz cikla Slovenske narodne noše iz leta 1920, tri razglednice z motivom dedka Mraza iz leta 1952,  izbor obsežne Marinškove zbirke pa je predstavljen v elektronski obliki. O zbiratelju M

Janko Glazer, pesnik Pohorja

Kamra.si, 20. marec ― V počastitev 50. obletnice smrti Janka Glazerja – pesnika, bibliotekarja, literarnega in kulturnega zgodovinarja, urednika ter dolgoletnega ravnatelja Študijske (danes Univerzitetne) knjižnice Maribor, dijaka in profesorja klasične gimnazije (danes Prve gimnazije) ter v obeležitev svetovnega dneva poezije vas Drama SNG Maribor v sodelovanju z Univerzitetno knjižnico Maribor, Pokrajinskim arhivom Maribor, Mariborsko knjižnico in Prvo gimnazijo Maribor v četrtek, 20. marca 2025, ob 19. uri vabi na literarni večer Janko Glazer, pesnik Pohorja, ki bo v prostorih Knjižnice Janka Glazerja v Rušah, v sledečih dneh in mesecih pa bodo sledile ponovitve dogodka, in sicer: v petek, 21. marec 2025, ob 10. uri v Glazerjevi dvorani Univerzitetne knjižnice Maribor, v torek, 22. april 2025, ob 18. uri v Knjižnici Lovrenc na Pohorju, v torek, 13. maj 2025, ob 10.30 na Prvem odru Prve gimnazije Maribor, v četrtek, 29. maj 2025, ob 18. uri v Knjižnici Pekre. Literarni dogodek, kjer je dramaturginja mariborske Drame Maja Borin povezala življenje, delo in poezijo »štajerskega Prešerna«, bosta vodila igralca mariborske Drame Mateja Pucko in Davor Herga. V sledečih dneh in mesecih bodo sledile ponovitve dogodka Prisrčno vabljeni!

Mateja Bedenk Košir: Vidiš me, torej sem. O Snegu Marjane Moškrič

Sodobnost, 20. marec ― Mateja Bedenk Košir   Vidiš me, torej sem O Snegu Marjane Moškrič   »Še vedno ga je zalivala s pogledom,« s temi besedami pisateljica nagovarja naravnanost, pozornost na drugega in te besede tudi v meni vzbudijo občutje ugodja in zadrege. Edo, glavni junak mladinskega romana Sneg Marjane Moškrič, bi se ob poplavi teh občutij najraje pogreznil v zemljo, a hkrati hrepeni po še. V romanu se v podtalju izrečenih misli in dejanj junakov neprenehoma prepletata dve rdeči niti: vprašanje potrebe po pripadnosti, ki je lastna nam vsem, in tema osamitve posameznika. Tudi slednjo pozna marsikdo od nas, tudi če ni doživel družinske ali širše socialne travme ali zlorabe, dovolj je že, da so te kot najstnika izločili sovrstniki, ki si jim želel pripadati. In želel si si. Kot izločen si trpel muke, počutil si se manjvrednega, soočal si se s peklenskimi dvomi vase.   ***   Želja po pripadnosti je močna, kot bi bila zapisana v gensko vijačnico naših celic. Čemu? V bistvu ima ta gon osrednjo preživitveno funkcijo tako za človeka kot za večino živali. V skupini si zaščiten fizično, pa tudi zato, ker v skupini vsak posameznik prida eno ali več svojih sposobnosti, kar skupino bogati v preživitvenem in kreativnem smislu. Poleg tega pa kot posameznik, ko si povezan z drugimi, pridobiš tudi to, da posamezniki drug drugega zrcalimo. V odzivih drugih nate torej izveš, kdo pravzaprav si, in se hitreje razvijaš. Kreativnost prihaja iz odnosov, bi lahko rekli. Seveda je kar nekaj introvertiranih posameznikov, ki jim je odnosnost naporna in jim jemlje energijo. Taki ljudje hodijo v družbo redkeje in si morajo po druženju napolniti baterije s tem, da počnejo nekaj, kar imajo radi (vrtičkanje, tek, hoja, branje …). V vsakem primeru pa je odnosnost koristna, celo nujna za razvoj posameznika, čeprav je mnogokrat tudi izrazito naporna. Fizično in psihično nasilje, vojne, želja po absolutni nadvladi in podobno ne spadajo v svet otrok in mladostnikov. To je izključno svet

Borlska kolonija

Kamra.si, 20. marec ― Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož vabi na odprtje razstave SLIKARSKA KOLONIJA POETOVIO – PTUJ 69-1969 ali BORLSKA KOLONIJA, ki bo v četrtek, 27. marca 2025, ob 18. uri v Miheličevi galeriji na Ptuju. Ptujski muzej hrani obsežno zbirko slik iz fundusa Borlska slikarska kolonija, ki je potekala na našem področju med letoma 1969 in 1984 s sedežem na nekdanjem letovišču Borl in je nastala na pobudo takratne občine ob 1900-letnici prve omembe Ptuja v zgodovinskih virih. Bilo je prvo slikarsko srečanje v tem predelu Slovenije. K ustvarjalnemu sodelovanju so povabili takratne prepoznavne slovenske akademske slikarje, ki so ustvarili obsežno zbirko likovnih umetnin s povečini krajinsko tematiko slikovitih Haloz in Ptujskega polja. Mineva 40 let od zadnje organizirane kolonije, zato smo se odločili, da s pregledno razstavo ponovno spomnimo na dragoceno likovno zbirko umetnin priznanih slovenskih slikarjev tistega časa. Likovna zapuščina, ki je nastala v petnajstletnem delovanju slikarske kolonije, je po svoji kvaliteti, vsebini in številčnosti prav posebna priča o umetnostno-zgodovinski, zgodovinski in etnološki vrednosti tudi danes. (Stanka Gačnik) Razstava bo na ogled do 4. maja 2025.  

Pomladno pravljično druženje z VDC Saša OE Žalec

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 20. marec ― V četrtek, 20. marca 2025, na prvi pomladni dan, so varovanci VDC Saša obiskali Občinsko knjižnico Žalec. Jutro je bilo sončno, ptički so žvrgoleli in vsi smo bili polni energije ter dobre volje. Le kako ne bi bili, saj se je začela težko pričakovana pomlad in z njo tudi daljši dnevi. Uvodoma smo namenili nekaj besed pomladi, ki se začne s spomladanskim enakonočjem in traja do 21. junija, ko se začne za marsikoga najljubši in najtoplejši letni čas, poletje. Prihod pomladi je nekaj čarobnega, ko iz zemlje pokukajo prvi znanilci pomladi ...
Izšla je publikacija Znanje in identitete v filmih o nesnovni kulturni dediščini

Izšla je publikacija Znanje in identitete v filmih o nesnovni kulturni dediščini

SEM, 20. marec ― Knjiga Znanje in identitete v filmih o nesnovni kulturni dediščini naše kolegice dr. Nadje Valentinčič Furlan je izšla v sozaložništvu Založbe Univerze v Ljubljani in Slovenskega etnografskega muzeja.  Avtorica je v njej nesnovno dediščino in filme raziskala s perspektive oblikovanja znanja in identitet, pri čemer je bilo v razpravah o dediščini predvsem znanje obravnavano dokaj redko. V knjigi je na podlagi raziskave primera suhozidne gradnje pokazala, da uradno dediščinjenje v ospredje postavlja objektivizirano kognitivno znanje, manj pozornosti pa posveča utelešenim veščinam in tihemu znanju, ki so temeljni za obstoj in živost nesnovne dediščine. Kritična je do oblikovanja znanja z vrha navzdol v ilustrativnih filmih, ki temeljijo na etskih pogledih strokovnjakov, nosilcem dediščine pa dopuščajo le mehko tvornost z izjavami, ki so ubrane z avtorjevim konceptom. Zavzema se za dehierarhizacijo znanja v vseh reprezentacijah in za večjo epistemsko pravičnost v Unescovi varovalni paradigmi. Knjiga je izšla tudi v digitalni obliki.
še novic