Društvo Finžgarjeva Galerija je objavil/a v skupini Finžgarjeva galerija: Vabljeni na otvoritev razstave akademskega kiparja, […]

Finžgarjeva galerija, 5. november 2025 ― Vabljeni na otvoritev razstave akademskega kiparja, konservatorja – restavratorja in magistra umetnosti Ljubomirja Zidarja, ki bo v četrtek, 6. novembra ob 18. uri, v Finžgarjevi galeriji. https://zupnija.trnovo.info/dogodek/otvoritev-razstave-barvni-krokiji-aktov-inventura-_-ljubomir-zidar/ zupnija.trnovo.info Otvoritev razstave BARVNI KROKIJI AKTOV - INVENTURA _ Ljubomir Zidar Vabljeni na otvoritev razstave akademskega kiparja, konservatorja - restavratorja in magistra umetnosti Ljubomirja Zidarja, ki bo v četrtek, 6. novembra ob 18. uri, v Finžgarjevi galeriji. Barvni krokiji aktov – inventuraRojen 14. 11. 1950 v Vižmarjih nad Ljubljano. 1972 končal … nadaljujte z branjem
Bralna galaksija – nov bralni klub za mlade

Bralna galaksija – nov bralni klub za mlade

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 5. november 2025 ― Po izjemnem začetku v začetku oktobra, ko smo v Občinski knjižnici Žalec prvič organizirali Bralno galaksijo, smo 5. novembra 2025 izvedli drugo srečanje tega edinstvenega bralnega kluba za mlade. Klub je namenjen vsem mladim med 12. in 18. letom, ki želijo raziskovati svet knjig, deliti mnenja in odkrivati nove knjižne galaksije. Obiskala nas je pestra druščina mladih, polna različnih pogledov na svet branja. Vse, kar smo si brali, smo nato tudi živahno obravnavali in si izmenjevali mnenja o prebranih knjigah. Na željo mladih smo si ogledali različne platforme: Cobiss+, ki omogoča ...
Jugoslavija u odrazu mineralne vode

Jugoslavija u odrazu mineralne vode

Airbeletrina, 5. november 2025 ― Godine 1988., kada je Radenska objavila TV reklamu Radenska na vseh koncih Jugoslavije, Bobby McFerrin je objavio hit Don’t Worry Be Happy, Gorbačovljeva glasnost je postajala sve glasnija, konačno je završen iračko-iranski rat, Benazir Bhutto je postala prva premijerka u muslimanskom svijetu, strahovalo se od AIDS-a, Rain man je punio kina, a Posljednji kineski car pobrao devet Oscara, Nirvana je snimila prvi album Bleach, Nick Cave koji je godinu prije nastupio u Ljubljani snimio veličanstveni album Tender Prey, rodili su se Rihanna i Jure Dolenec, u Seulu su održane olimpijske igre na kojima je Jugoslavija tradicionalno bila dobra u kolektivnim sportovima, u Beogradu je otvoren prvi McDonalds u Jugoslaviji, Jugoplastika je osvojila košarkaško prvenstvo, a Crvena zvezda nogometno, debitirali su Psihomodo Pop i Mizar i još mnogi, tinejdžeri ludjeli za Crvenom jabukom i Plavim orkestrom, Bijelo dugme snimilo zadnji album Ćiribiribela, Prljavo kazalište hit Mojoj majci. U Beogradu je održan zadnji Dan mladosti, mošti kneza Lazara su od Vidovdana bile na turneji po Srbiji, Milošević je provodio „antibirokratsku revoluciju“, potkraj godine će mitinzima biti smijenjeno i vojvođansko rukovodstvo, prevratnička Osma sjednica je održana godinu prije, rudari su već štrajkali, sudilo se četvorici u Ljubljani, a umrli su Zvonimir Rogoz u 101-oj i Pavle Vuisić u 62. godini. Potonji je ostavio živopisan testament. Legendarni glumac Pavle Vuisić je ostavio testament u kojem, između ostalog, zahtijeva da ga pokopaju u tišini, bez govora. (Fotografija: Momir Alvirović / Wikimedia Commons) Iste godine, Radenska je lansirala marketinšku kampanju Radenska na vseh koncih Jugoslavije, koja je godinu poslije proširila ambicije pod nazivom Radenska na vseh koncih sveta i siutirala reklame u Japan, SAD, Italiju. Tršćanski glumac Stojan Colja u talijanskoj verziji reklame za Radensku Radenskine TV-reklame uvijek su bile zapažene, najbolja je
Gorici z mednarodno konferenco o psihiatru Basaglii

Gorici z mednarodno konferenco o psihiatru Basaglii

Misli, 5. november 2025 ― Nova Gorica in Gorica bosta od 11. do 14. novembra gostili mednarodno konferenco, s katero se bo Evropska prestolnica kulture (EPK) poklonila italijanskemu psihiatru Francu Basaglii (1924-1980). Ta je reformo psihiatrije, ki je vodila do zaprtja takrat imenovanih umobolnic v Italiji, začel prav v Gorici, povsem udejanjil pa v Trstu.
Delimo rezultate projekta Združimo se

Delimo rezultate projekta Združimo se

SEM, 5. november 2025 ― Po dveh letih eksperimentiranja, izmenjave in sodelovanja se je projekt Združimo se zaključil in z veseljem z vami delimo rezultate našega dela!  Skupaj z (muzejskimi) pedagogi, raziskovalci, socialnimi akterji in predstavniki socialno izključenih družbenih skupin iz petih evropskih držav smo raziskovali ključno vprašanje današnjega časa: kako lahko izobraževalne aktivnosti o okoljskih vprašanjih postanejo bolj inkluzivne, zlasti za odrasle, ki doživljajo socialno izključenost? V projektu Združimo smo pridobili številne izkušnje in spoznanja – od ustvarjalnih delavnic do kolektivnih razstav, od modulov usposabljanja do terenskih akcij. Na tej podlagi smo pripravili publikacijo, ki jo sestavljajo viri s tremi vsebinskimi poudarki: Ključni principi in spoznanja za načrtovanje vključujočih izobraževalnih in umetniških aktivnosti, ki jih je prispevala strokovna skupnost. Vodnik za usposabljanje za podporo strokovnjakom pri krepitvi njihovih veščin na področju vključujočega okoljskega izobraževanja. Več kot 20 opisov aktivnostmi, ki vključujejo izobraževalne in umetniške akcije, izvedene med projektom. Publikacijo lahko uporabite za: Refleksijo o vaših trenutnih izobraževalnih pristopih in predpostavkah. Podporo procesom usposabljanja za izobraževalce in komunikatorje, ki želijo uresničevati vključujoče pristope k podnebnemu izobraževanju. Načrtovanje ali prilagajanje obstoječih vključujočih učnih aktivnosti za odrasle. Soustvarjanje formatov in učnih prostorov neposredno z vašim občinstvom, s čimer spodbujate pristna partnerstva. Na voljo so tudi tri publikacije: Come together - Guiding principles (pdf, 380 KB), Come together - Training guide (pdf, 2.49 MB) in Come together - Activity toolkit (pdf, 23.95 MB).  Upamo, da bodo navdihnili in podprli nove pobude za pravičnejši in bolj vključujoč ekološki prehod.
Jugoslavija v odsevu mineralne vode

Jugoslavija v odsevu mineralne vode

Airbeletrina, 5. november 2025 ― Leta 1988, ko je Radenska objavila televizijsko reklamo Radenska na vseh koncih Jugoslavije, je Bobby McFerrin izdal uspešnico Don’t Worry Be Happy, Gorbačov je bil vse glasnejši, končala se je iraško-iranska vojna, Benazir Buto je postala prva predsednica vlade v muslimanskem svetu, bali so se AIDS-a, Rain Man je polnil kinematografe, film Zadnji kitajski cesar je prejel devet oskarjev, Nirvana je posnela prvi album Bleach, Nick Cave, ki je leto prej nastopil v Ljubljani, je posnel veličasten album Tender Prey, rodila sta se Rihanna in Jure Dolenec, Seul je gostil olimpijske igre, kjer je bila Jugoslavija tradicionalno dobra v kolektivnem športu, v Beogradu so odprli prvi McDonald’s v Jugoslaviji, Jugoplastika je osvojila košarkarsko prvenstvo, Crvena zvezda pa nogometno, debitirali so Psihomodo Pop, Mizar in mnogi drugi, najstniki so noreli za glasbeno skupino Crvena jabuka in Plavi orkestar, skupina Bijelo dugme je posnela zadnji album Ćiribiribela, Prljavo kazalište pa uspešnico Mojoj majci. V Beogradu je bil zadnji Dan mladosti, relikvije kneza Lazarja so bile od praznika Vidov dan na turneji po Srbiji, Milošević je izvedel »protibirokratsko revolucijo«, konec leta bodo z mitingi razrešili vodstvo Vojvodine, leto prej je bilo Osmo zasedanje, ki mu je sledil prevrat, rudarji so že stavkali, v Ljubljani je potekal proces proti četverici, pri 101 letu starosti je umrl Zvonimir Rogoz in Pavle Vuisić v 62. letu. Slednji je pustil hudomušno oporoko. Legendarni igralec Pavle Vuisić je ob smrti leta 1988 zapustil oporoko, v kateri med drugim zahteva, da ga pokopljejo v tišini, brez govorov. (Fotografija: Momir Alvirović / Wikimedia Commons) Istega leta je Radenska začela trženjsko kampanjo Radenska na vseh koncih Jugoslavije. Leto kasneje razširila ambicije z naslovom Radenska na vseh koncih sveta in postavila oglase na Japonsko, v ZDA ter Italijo. Pokojni tržaški igralec Stojan Colja v italijanski različici reklame za Radensko
Vabilo k sodelovanju na znanstvenem in strokovnem posvetu Znanje v etnologiji, antropologiji, muzeologiji in varstvu dediščine

Vabilo k sodelovanju na znanstvenem in strokovnem posvetu Znanje v etnologiji, antropologiji, muzeologiji in varstvu dediščine

SEM, 5. november 2025 ― Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, Slovenski etnografski muzej ob stoletnici začetka izdajanja prve slovenske etnološke znanstvene revije Etnolog pripravlja znanstveni in strokovni posvet Znanje v etnologiji, antropologiji, muzeologiji in varstvu dediščine, ki bo v torek, 31. marca 2026, in sredo, 1. aprila 2026, potekal v Slovenskem etnografskem muzeju. Vabimo vas k razmisleku in oddaji prispevkov o načinih ustvarjanja znanja v etnologiji in antropologiji, različnih ustanovah in njihovih oddelkih ter strokovnih društvih. Kako oblikujemo znanje v pisni komunikaciji (znanstvena, strokovna, poljudnoznanstvena, strokovno-umetniška besedila), ustnem sporočanju (predavanja, referati, pripovedovanje) in v drugih medijih (film, fotografije, razstave, spletne objave ipd.)?      Predloge svojih prispevkov s kratkimi povzetki (do 300 besed) in podatki o avtorju oz. avtorici pošljite do 7. decembra 2025 na naslov Nadja.Valentincic@etno-muzej.si.  Pregledal jih bo programski odbor posveta v sestavi dr. Rajko Muršič, dr. Nena Židov, dr. Tina Palaić, mag. Gregor Ilaš in dr. Nadja Valentinčič Furlan. O izboru vas bomo obvestili do 18. decembra 2025.   Znanstvene in strokovne članke bomo objavili v Etnologu 36 (86)/2026. Rok za oddajo člankov bo 31. maj 2026. Pričakujemo prispevke, ki bodo obravnavali naslednje teme in sklope:   Teorija, metodologija in etika  Kako etnologi, etnologinje, antropologi, antropologinje zberemo znanje na terenu, kako ga soočamo s teorijo, kako ga interpretiramo? Etični vidiki terenskega dela in objavljanja. Pregled teoretičnih obratov v antropologiji: zakaj so se v postmoderni dobi zgostili refleksivni, prostorski, materialni, ontološki, senzorni, afektivni, participativni idr. obrati? Kako smo jih zaznali v Sloveniji? Vplivi interneta, digitalizacije, umetne inteligence, velikih generativnih jezikovnih modelov in lažnih novic na konstrukcijo znanja v etnologiji, antropologiji, muzeologiji in varstvu dediščine. Nasproti modernizaci

Nara Petrovič: Tiranija ekonomske enačbe

OUTSIDER, 5. november 2025 ― »Izšlo se je tako, da lastniki niso več delali na svojih kmetijah. Kmetovali so na papirju; in pozabili so na zemljo, njen vonj, otip, in spominjali so se le tega, da so jo imeli v lasti, spominjali so se le, kaj so z njo pridobili in izgubili.« – John Steinbeck, Grozdi jeze Zapletanje vezi med […]
Novice: Nedelja v Kosmačevi izbi - Srečanje pri Kosmaču doma v Bukov'ci

Novice: Nedelja v Kosmačevi izbi - Srečanje pri Kosmaču doma v Bukov'ci

Tolminski muzej, 5. november 2025 ― V nedeljo, 9. novembra 2025, ob 15.00, vabljeni na srečanje pri Kosmaču doma v Bukov'ci na Slapu ob Idrijci. Odprli bomo vrata v zgodbo naše doline – Balade o trobenti in oblaku pisatelja Cirila Kosmača, ki je letos zasijala v novi, izvirni, celoviti izdaji. Ob pogovoru urednika knjige Andraža Gombača s komparativistko in pisateljevo hčerjo Nančo Kosmač Kogej ter režiserjem gledališke priredbe Žigo Hrenom bomo obudili spomine na pisatelja, ...
Javni razpis za izbor večletnih kulturnih projektov na področju umetnosti v letih 2026–2029 (JPR-VP-2026–2029)

Javni razpis za izbor večletnih kulturnih projektov na področju umetnosti v letih 2026–2029 (JPR-VP-2026–2029)

SIGIC - Izpostavljeno, 5. november 2025 ― Predmet večletnega projektnega razpisa je sofinanciranje štiriletnih kulturnih projektov na podpodročjih uprizoritvenih, glasbenih, vizualnih in intermedijskih umetnosti ter arhitekture in oblikovanja, ki jih bodo izvajalci izvedli v obdobju od leta 2026 do vključno 2029, ter dvoletnih kulturnih projektov na podpodročju uprizoritvenih umetnosti, ki jih bodo izvajalci izvedli v obdobju od leta 2026 do vključno 2027.
Ko jazz pride v mesto

Ko jazz pride v mesto

Narodni dom MB, 5. november 2025 ― Koncertni cikel Jazz v Narodnem domu praznuje 25 let neprekinjenega delovanja. Petindvajset let se na prvi pogled morda ne zdi veliko, a je to v resnici skoraj četrtina celotne zgodovine jazza – vsaj tiste, ki je posneta.
še novic