Razgaljanje brez razlage

Koridor, 23. december ― Tetovator in klitoris je lynchevsko zasnovan strip, v katerem sanjska logika, fragmentarnost in avtoričina nedidaktičnost ustvarjajo odprt prostor pomenov, ki se vztrajno upira enoznačnemu branju.
Praznični delovni čas MnZC

Praznični delovni čas MnZC

Muzej novejše zgodovine Celje, 23. december ― Praznični delovni čas Muzeja novejše zgodovine Celje: sreda, 24. december 2025: od 9. do 13. ure četrtek, 25. december 2025: ZAPRTO petek, 25. december 2025: ZAPRTO sreda, 31. december 2025: ZAPRTO četrtek, 1. januar 2025: ZAPRTO petek, 2. januar 2025: ZAPRTO The post Praznični delovni čas MnZC appeared first on MNZC.
Lepe praznike in srečno 2026

Lepe praznike in srečno 2026

ZAC, 23. december ― Veliko zdravja, vedrine, vneme, sreče in zadovoljstva voščimo vsem našim partnerjem, ustvarjalcem ter uporabnikom arhivskega gradiva. Mirne in lepe božične praznike ter uspešen prehod v novo leto 2026! Srečno! Ekipa pisanih spominov / Kolektiv Zgodovinskega arhiva Celje The post Lepe praznike in srečno 2026 first appeared on Zgodovinski arhiv Celje - Hiša pisanih spominov.

Voščilo predsednika Društva slovenskih pisateljev

Društvo slovenskih pisateljev, 23. december ― Leto, ki nas zapušča, je spet dramatično opozorilo na hude rane, ki jih sedanji čas noče ali ne uspe zaceliti. Ubijanje, napadi, genocidni rafali, gospodarska stagnacija, draginja, socialna ogroženost, sence revščine, vsak prosti vsakemu, kdor ni z mano, je proti meni, zakon močnejšega, tišina šibkih, izključevanje namesto vključevanja, skratka – nasilje! Imperializem družbenih omrežij in elektronskih pripomočkov s priključeno umetno inteligenco ogroža našo sposobnost razmišljanja, srčnost, čustva, vest. Nasilje! Ogrožena je knjiga, ogrožena kultura. Nasilje! Podoba sodobnega sveta in človeka, ne glede na generacijske razdalje, ni spodbudna in nas izziva s težkim in velikim vprašajem, pred katerim stoji tudi naša slovenska družba s svojimi zamejstvi in zdomstvi. Nismo izjema. Kako naprej? Kam jutri? Kako odgnati sence in na naša polja spet posejati semena vsaj ščepcev humanizma in humanosti? Kako spoštovati drugačnosti, ki bogatijo in utemeljevati jezik, ki izraža identiteto in pripadnost in s tem enkratnost naše biti? Verjamem, da smo prav pisatelji in pisateljice, pesnice in pesniki in vsi besedni ustvarjalci skorajda edina možnost. Možnost obstajanja, miru, srčnosti. S svojimi zgodbami in verzi v službi resnice in estetske brezmejnosti, v službi človeka, v službi jezika. Mali narodi imamo le to možnost – jezik, kulturo in umetnost, da ne izginemo, da nas globalistična vseenost in fluidnost ne pogoltneta. Da nas ne izbriše kapital, da nas ne odpihne sovraštvo. Vsem besednim umetnikom in umetnicam iz srca želim, naj vam pero v prihajajočem letu ustvarjalno teče, naj se vam misli razbohotijo v povednost, ki se nas dotakne. Le umetnost ostaja kot pečat v zgodovinski zavesti in spominu, ker je pričevalka časa in dejanj. Društvo slovenskih pisateljev bo še naprej dom tisočerih misli, spoštljivega soočanja, svetlobe besede in slovenskega jezika. Bo še naprej bogastvo našega naroda. Predsednik DSPMarij Čuk
Outsider izbor 2025: Arhitektura

Outsider izbor 2025: Arhitektura

OUTSIDER, 23. december ― V uredništvu smo ob zaključku leta in veliki množici objavljenih arhitekturnih projektov in prispevkov naredili izbor tistih, ki so se nam zdeli posebej zanimivi.    Mestres Wåge, BAX in Mendoza Partida: Kunstsilo Studio Mika: Zidanica za sodobni čas Andrej Goljar: Nekdanja Auerspergova železarna na Dvoru pri Žužemberku 3BIRO: Preprostost bivanja   Interier STRIP LAB: Lepota […]
MAJA BOJANIĆ IN BRIN ŽVAN: BREZIZHODNA PRIZADEVANJA / STRUGGLES BEYOND REPAIR

MAJA BOJANIĆ IN BRIN ŽVAN: BREZIZHODNA PRIZADEVANJA / STRUGGLES BEYOND REPAIR

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 23. december ― Struggles Beyond Repair (Brezizhodna prizadevanja) sledi dogajanju v ozadju delovanja Inštituta za zaščito plesni. Fiktivna nevladna organizacija je od ustanovitve leta 2022 osrednje raziskovalno telo za proučevanje plesni v javnih ustanovah, ki utemeljuje trajnostni postrestavratorski model in pionirsko razvija alternativne smernice na področju naravne in kulturne dediščine. Leta 2025 se inštitut sooča z možnostjo propada zaradi številnih – materialnih, etičnih in administrativnih – kriz, ki bi lahko prekinile njegovo nadaljnje delovanje. V razširjeni videoigri Struggles Beyond Repair se ob koncu navidez vsakdanjega delavnika znajdemo v osamelih in od zunanjosti izoliranih prostorih inštituta, popolnoma prilagojenih delovnim, raziskovalnim in razvojnim procesom, ki se v njih izvajajo. A med vohljanjem po datotekah in predalih se postopoma dokopljemo do zatohlega zaledja, v katerem ozračje nerešljivih problemov in nevzdržnih pogojev izčrpava tudi osrednji predmet raziskav, okoli katerega se je inštitut sploh vzpostavil: plesen Stachybotrys chartarum. Medtem ko so idejni in materialni temelji inštituta očitno načeti, organizacija lastnemu razkroju kljubuje z ritualističnim vzdrževanjem delovnih postopkov, nenehno usmerjenih k iskanju rešitev, ki bi odložile soočenje z razpadom. Kot spekulativna kondenzacija institucionalnih mehanizmov poznega kapitalizma na pragu grozeče podnebne prihodnosti inštitut deluje kot aparat, ki s potrebo po skrbi in upravljanju ohranja predvsem lasten obstoj. Med igranjem težko ubežimo slutnji, da smo tudi same_ postale_ del živih in obrobnih podpornih struktur, ki morajo delati dalje in proizvajati vtis nemotenega delovanja za utemeljitev inštituta tudi po izčrpanju njegovega poslanstva. Ključni odpor se tako oblikuje na molekularni ravni, ki prehaja med razpokami izčrpanega sistema, ko plesen, ki je bila nekoč predmet raziskav, dokončno uveljavi svoj model obstoja: trajnost kot počasno, a neizbežno vztrajanje razkroja … Maja Burja kurato
Outsider izbor 2025: Eseji

Outsider izbor 2025: Eseji

OUTSIDER, 23. december ― V uredništvu smo ob zaključku leta in pisani množici prispevkov (v reviji in na spletu) naredili izbor tistih, ki še posebej izstopajo in poudarjajo Outsiderjevo raznolikost. Tretji del se osredotoča na eseje, razprave in kritike. Vancouverizem: Inovativni model gradnje mesta napisal: Mitchell Reardon Outsider #41   Esej: Za turizem z betonom naprej! napisal: Janez Suhadolc […]

Janez Suhadolc: Jadranska magistrala

OUTSIDER, 23. december ― Prebivalci ob Jadranski obali so zelo veseli, če imajo pesek, cement in vodo. Iz vsega naštetega delajo beton. Beton je na Jadranski obali fetiš. Včasih imam vtis, da dajejo tamkajšnji prebivalci tej tvarini prednost pred avtomobilizmom in seksom. Če Obmorci ne vedo, kaj, kako bi, če imajo preveč časa, začnejo mešati beton. Beton je v […]
Outsider izbor 2025: kolumne

Outsider izbor 2025: kolumne

OUTSIDER, 23. december ― V uredništvu smo ob zaključku leta in pisani množici prispevkov (v reviji in na spletu) naredili izbor tistih, ki še posebej izstopajo in poudarjajo Outsiderjevo raznolikost. Drugi del izbora se osredotoča na kolumne.   Izbor kolumn leta 2025: Tina Košir: Za soncem Tina Košir: Za soncem   Ali Žerdin: Enklava brez naklepnih izmišljotin Outsider #41 […]

Marija Jakopin: Novoletna smrečica

OUTSIDER, 23. december ― Ko začne iz vsakega zvočnika trgovine skakati na plano Mariah Carey s svojim All I want for Christmas, se pojavi vprašanje kaj je bolje nabaviti: umetno ali naravno novoletno smrečico? Umetna je običajno iz plastike, ki potem, ko postane odpadek, s svojim počasnim razpadanjem obremeni okolje, je pa po drugi strani sila praktična. Imamo jo […]
še novic