Radio Študent,
15. september 2013
― Kino Šiška,
14. 9. 2013 Morda ste ga videli dvakrat, morda ste ga videli petdesetkrat, pa vendar ga še niste videli. Nekako takole se v prostem prevodu slišijo besede Igorja Bašina v dokumentarnem filmu Pravi človek za kapitalizem. Besede so kakopak namenjene nikomur drugemu kot glasbenemu in liričnemu unikatu po imenu Damir Avdić, ki je sinoči v Kinu Šiška nastopil kar dvakrat, najprej kot predmet omenjenega dokumentarnega filma, potem kot pravi človek iz mesa in krvi, pravzaprav iz glasu in telesa, dveh izraznih medijev, ki sta pri Avdiću neločljiva – instrumentalni navezi legendarne gibsonke in legendarnega marshalla. Ker pa nas na tem mestu bolj kot dokumentirana podoba zanima živa glasba, bomo govor o filmu pustili za drugo priložnost in pričeli na mestu, ko se je po odjavni špici dvignilo platno, Avdić pa je iz dvodimenzionalnega sveta stopil v tridimenzionalnega. Svobodna in odprta izraznost Avdićevega nastopa, o kateri govori Bašin, pa zahteva tudi določeno situacijo. Prav za