Radio Študent, 25. september 2013 ― Na včerajšnji javni razpravi o vlogi države na internetu se je nepričakovano ustanovil Slovenski internetni forum. Slednji bo namenjen politični razpravi o zadevah s področja interneta, nastal pa je na pobudo ministrstva za izobraževanje, znanost in šport kot nacionalna iniciativa Svetovnega foruma o upravljanju interneta, angleško Internet Governance Forum. IGF je bil ustanovljen v okviru Združenih Narodov leta 2006 v Atenah. Ena izmed kritik včerajšnje razprave izhaja zaradi nepričakovane ustanovitve Slovenskega internetnega foruma. Ad hoc ustanovitev institucije, ki bo potencialno oblikovala zakonodajo za regulacijo medmrežja je v določenih krogih deležnikov vzbudila nezaupanje, medtem ko drugi forum smatrajo za pravilen korak, ki lahko ob posluhu države pripelje do zmernih rešitev predlaganih s strani javnosti, kot tudi drugih interesnih skupin. Eno najbolj perečih vprašanj kakršnekoli regulacije interneta je odnos in definiranje net neutrality-a, slovensko nevtralnosti interneta.

Radio Študent, 25. september 2013 ― CD, 1 (oni) MADE UP MY MIND tedeschi trucks band 3.55 CD outlaws, 1 (on) OUTLAWS bill frisell 4.19 Made Up My Mind, uvodna in naslovna pesem nove, 20. avgusta letos objavljene plošče Susan Tedeschi in njenega moža Dereka Trucksa s sodelavci alias Tedeschi Trucks Banda. Naslednja pesem ima naslov Do I Look Worried? CD, 2 (oni) DO I LOOK WORRIED? tedeschi trucks band 4.35 Nocoj bomo poslušali dve novi plošči, že omenjeno Made Up My Mind Tedeschi Trucks Banda in Southeastern Jasona Isbella. Tu je najprej še ena pesem z albuma Made Up My Mind Tedeschi Trucks Banda, Idle Wind. CD, 3 (oni) IDLE WIND tedeschi trucks band 5.11 Delo Susan Tedeschi in Dereka Trucksa v tej oddaji sproti spremljamo že vseskozi. Od leta 2010 delujeta pod imenom Tedeschi Trucks Band in sta doslej junija 2011objavila eno studijsko ploščo z naslovom Revelator, maja 2012 pa še dvojno koncertno ploščo Live: Everybody's Talking. Obe smo v tej oddaji že poslušali. Letos poleti je izšla torej druga redna studijska plošča z

Radio Študent, 25. september 2013 ― Iz New Yorka se je Eric Dean Scott pred štirimi leti preselil v Ljubljano. Večnamenska umetniška osebnost: igralec, pisatelj, režiser, performer. Ljubitelj in sledilec Grotowskega ter bivši lastnik eksperimentalnega gledališča v newyorškem downtownu. Trenutno je njegov zaščitni znak mešanje fizičnega teatra s tradicionalnim pripovedovanjem zgodb, kar je bilo mogoče zaslediti v njegovem nedeljskem nastopu v Stari elektrarni. Čakal je pred vrati na gledalce, obiskovalce. Opazoval nas je, kako vstopamo. Ko smo se posedli, je teatralno vstopil z veliko rdečo torbo in se besno pogovarjal po telefonu s Sergejem. Iz tega je sledilo, da si se celotno predstavo spraševal: »Kdo za boga je Sergej?« Predstavo je poimenoval po nas: Obiskovalci. Nato se je debelo uro pretvarjal, da ga občinstvo živcira in ovira. On bi rad imel sobo zase. V miru si želi igrati telefonski šah s svojo prijateljico Carmelito, katere obstoj je precej sumljiv. Performansa ne bi mogel izvesti v bolj primernem kraju. Social

Radio Študent, 25. september 2013 ― Hammerheart, 2001 Ameriški kultni death metalci Incantation so leta 2001 obiskali Sao Paulo v Brazilu, kjer so nevede posneli enega najboljših death metal live albumov vseh časov. Zakaj nevede? Šele kasneje so ugotovili, da je koncert bil posnet brez njihovega vedenja, saj se v koncertni hali organizatorji in tonski mojstri niso ubadali s problematično temo avtorskih pravic. Pri njih je, kot je kasneje navedel sam bend, to nekakšna stalna praksa – da se, namreč, koncert posname. Ne pa tudi, da se izda kar tako, brez vednosti izvajalcev. A kot se to rado zgodi, je nekdo imel predolge prste in slej ko prej je posnetek romal na tržišče, kjer so ga kot oboževalci pograbili nizozemski založniki Hammerheart. Ki so potem dobili dovoljenja od benda, ko je le-ta slišal, kako kvalitetno brutalno zveni posnetek. Na našo srečo smo tako čisto po naključju dobili zelo dober live dokument kultnih vzhodnoobalnih death metalcev Incantation. Incantation za razliko od kakšne Metallice že od nekdaj ne bij

Radio Študent, 25. september 2013 ― Neuradni list Radia Študent je štirinajstdnevnik, v katerem prestrezamo in prežvekujemo osnutke in predloge zakonov, pravilnikov, uredb, javnih naročil in drugih aktov ter dokumentov, ki šele nastajajo po vladnih in ministrskih kuloarjih. Prestreči jih je pomembno pred njihovo potrditvijo na seji vlade, saj je po njihovem pristanku v državnem zboru za vsebinske popravke praviloma prepozno. Naivno bi bilo namreč verjeti, da vsakokratna večinska koalicija svojega dela ne bo opravila skladno z voljo političnih botrov z Gregorčičeve. Pravijo, da papir prenese vse in da je pero mogočnejše od meča. Ker oboje večinoma NE drži, se na predlog ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti predstavlja Predlog zakona o enakosti žensk in moških. Gre za nov poskus administrativnega rušenja steklenih stropov, ki so, kljub temu, da se je skoznje nekako prešvercala Alenka Bratušek, še docela celi in čili. Kateri so zanimivejši poudarki? Predlog zakona sistem tako imenovanih ženskih vo

Radio Študent, 25. september 2013 ― Dopoldanski klavrn propad svežnja zakonov, s katerim bi v Državnem zboru lahko zaostrili pogoje za opravljanje poklicnega dela na javni funkciji. Med prvaki koalicijskih strank sicer že usklajen predlog sprememb proračuna za leto 2014, ki ga bo predsednica vlade Alenka Bratušek danes predstavila še poslancem koalicije. Napoved, da bo na ta dokument vezana tudi zaupnica aktualni vladi, včeraj s poslansko večino potrjeno dejstvo, da je predlog zakona o sramotno nizkih odškodninah za izbrisane primeren za nadaljnjo obravnavo in da ga notranji minister Gregor Virant danes lahko predstavi odboru namestnikov ministrov Sveta Evrope v Strasbourgu in nenazadnje, da sta med evidentiranimi kandidati za predsednika Pozitivne Slovenije tako Alenka Bratušek kot Zoran Janković imajo nekaj povsem očitno skupnega. Dokazujejo, da je slovensko poštenost, kot temeljno značilnost slovenskega naroda, o kateri je v svoji enako naslovljeni poslednji knjigi analitično razpredal akademik doktor Anton Trstenjak,

Konteksti (Tomaž Bešter), 25. september 2013 ― Jussi Adler-Olsen je pisec kriminalk, ki mu geografsko okolje ponuja izjemno bogato tradicijo skandinavskega detektivskega romana. Ker se v domači knjižnici nisem uspel pravočasno dokopati do prvega prevoda njegovih del, ki nosi naslov Komora, sem se lotil drugega. Drugega hkrati tudi v njegovi seriji krimičev, ki se fokusirajo na primere Oddelka Q. A nič hudega, ta serija je napisana, očitno podobno kot Nesbojeva dela o Harryju Holeu, tako, da zlahka bereš katero koli delo, brez da bi tvoje nepoznavanje vsebine prejšnjih del storilo kaj hudega razumevanju prebranega.(vir slike: emka.si)Ja, nasploh pri kriminalkah sta rdeča nit in fokus, ki jo suspenz zna pričarati, bistvenega pomena za uživanje v prebranemu. Če je preveč zastranitev, je to že problem. Če je prevelik kaos ljudi, motivov in lokacij, prav tako. Sploh pa je problem, če se zgodba dosti naslanja na prejšnjo, predhodno zgodbo v seriji. In da nikjer na ovoju knjige tega ni napisanega. potem kolneš in ugibaš. Tudi takšne izkuš