Radio Študent, 10. januar 2014 ― Kako zgledajo poletni dogodki dvojca Mister Saturday Night v NYC?  Nekako takole: ''Kids under 18 go free as long as they're accompanied by a grown-up, and dogs are welcome as long as they're on a leash. We have bike parking inside. No outside drinks are allowed, but fear not: we have beer, sangria, water, and lemonade inside. In order to drink beer and sangria, you'll need a wristband. You can get one at the gate by showing a security guard your ID. We close at 9pm on the nose. Before you leave, please throw all your trash and recycling in the appropriate bins so the neighbors' front stoops aren't junked up, and on your way home, keep your voices low so that the folks in the neighborhood can have a little peace and quiet. They're really nice for having us around, and we want to stay in their good graces so we can keep bringing you Mister Sunday.'' In glasbeno? Na posnetku je slišati dvoje: prizanesljivo, sproščeno občinstvo in drzne selektorje. Vabljeni k poslušanju - ob 23. uri na 8

Radio Študent, 10. januar 2014 ― Mnogi izmed nas smo se rodili prepozno, da bi imeli spomin na čase, ko smo še živeli v skupni državi z ostalimi balkanskimi narodi, kaj šele, da bi imeli izkušnjo visokošolskega izobraževanja v tem sistemu. Od bolj ali manj enotnega sistema izobraževanja je ostalo bore malo, razen dejstva, da bodo nekateri postali nostalgični ob omembi imena »usmerjeno izobraževanje« in da vam bodo nekateri starejši prebivalcih nekdanjih bratskih držav lahko navdušeno zaupali, da so »studirali v Ljubljani kad so služili vojsku«. Zdi se, kot da se po razpadu Jugoslaviji nihče več ni pretirano ukvarjal z vprašanjem visokošolskih trendov v tej regiji. Po obdobju tranzicije pa je vse bolj v ospredje namesto povezovanja stopal diskurz konkurenčnosti in približanja evropskim standardom ter čim hitrejši pobeg stran od specifičnih negativnih akontacij, ki jih tudi na tem področju prinaša pripadnost balkanski regiji. A vendar se skupne preteklosti ne da zanikati, posledično pa prav tako ne potrebe po temeljiti

Radio Študent, 10. januar 2014 ― Takoj zatem, ko slovenska vlada ni podprla kandidature Lojzeta Peterleta za generalnega sekretarja Sveta Evrope, se je na odločitev vlade usula ploha kritik iz desnih strank. Na mednarodni sceni je besedno topništvo sprožil predsednik Evropske ljudske stranke (EPP) Joseph Daul. Kot je poudaril, bi bil Peterle odličen kandidat za ta položaj. Torkove izjave Bratuškove na posvetu slovenske diplomacije na Brdu pri Kranju je Daul v sporočilu za javnost ocenil kot obžalovanja vredne in poudaril, da "ne more sprejeti prezirljivih izjav premierke Bratuškove proti osebi takšnega formata, ki svobodno izraža svoja politična stališča". Alenka Bratušek je namreč opozorila, da je prav v času vlade Lojzeta Peterleta Slovenija izbrisala več kot 25 000 ljudi, kar je bila najbolj množična kršitev človekovih pravic v Sloveniji. "Presenečen sem bil, da Bratuškova in njena vlada nista podprli kandidature Lojzeta Peterleta - vidnega člana Evropskega parlamenta, nekdanjega premiera in nekdanjega ministra za

Radio Študent, 10. januar 2014 ― Touch, 2013   Benny Jonas Nilsen, krajše BJ Nilsen, je v Berlinu živeč švedski glasbenik oziroma zvočni umetnik. Spada v mlajšo generacijo artistov, ki se pretežno posvečajo delu s terenskimi posnetki, na katerih temeljijo in so poglavitna modelirna masa njihovih elektronskih kompozicij. Poleg samostojnega glasbenega ustvarjanja je aktiven še na področju zvočnega dizajna ter zvočne plati filma, gledaliških in plesnih predstav. Sicer pa s skladateljem Johannom Johannssonom in še tremi Islandci tvori tudi zasedbo Evil Madness. Plošča 'Eye Of The Microphone', ki jo bomo danes poslušali, je izšla pri angleški založbi Touch konec leta, ki se je pravkar izteklo. Nastala pa je kot rezultat Nilsenove enoletne umetniške rezidence v Londonu, natančneje pri UCL Urban Laboratory, kjer je bila med drugim njegova misija učence in študente seznanjati z ukvarjanjem z zvokom kot umetniško prakso.   Ploščo tvorijo tri daljše skladbe oziroma zvočni kosi, ki izhajajo iz samega Londona, saj je Nilsen surov

Radio Študent, 10. januar 2014 ― Muskafiber, 2013   Kugler & Ivanuša sta nocoj predstavljeno ploščo Whitman napovedovala kar nekaj časa. Prvič sta ta multimedijski projekt, ki je v živo pospremljen še z videom, predstavila že pred letom dni in bila tedaj deležna izjemno odobravajočega odziva. Sredi decembra sta to glasbo prek samizdat založbe Muskafiber le spravila na album in tega pospremila s še enim koncertom, a se zdi, da je bilo oboje nekako spregledano. V raznoraznih pregledih leta 2013 je kratko malo izostala vsakršna omemba tega izjemno zanimivega izdelka. Deloma je to stvar izida ob frenetičnem koncu leta, ne gre pa zanemariti tudi specifičnosti glasbe na tej plošči, ki bi se jo res težko umestilo v bilokakšen žanrski ali transžanrski kontekst. Je uglasbitev poezije, ki pa se za razliko od sicer pogostih tovrstnih praks precej bolj potrudi, da se temu pojmu tudi dejansko približa. Harmonikar, pianist in skladatelj Drago Ivanuša ter bobnar Enos Kugler sta že dolgo let vsestransko aktivna in prisotna glasbe

Radio Študent, 10. januar 2014 ― V torek je v Zagrebu preminil Ivan Ladislav Galeta, ki se je v preteklih 45 letih v zgodovino zapisal kot izrazito prepoznaven in samosvoj ustvarjalec na področjih vizualne umetnosti in eksperimentalnega filma. Galeta je lani še zelo aktivno deloval. Poleti je za svoje fotografsko delo Večkratni avtoportret v izginjanju prejel veliko nagrado 48. zagrebškega salona. Ravno omenjeno delo, ki ga je humorno poimenoval tudi 'work in regress', v veliki meri predstavlja srž njegovega ustvarjanja. Štiridelni fotografski avtoportret, ki je bil posnet v pariškem Centru Georges Pompidou leta 1980, verjetno v fotografskem avtomatu, odraža zanj značilno preprostost avtorske geste, podkrepljene z globoko kontekstualizacijo – razmislekom o času in minevanju. Bledenje podobe je komplementarno bledenju spomina, ki je zaradi svoje nezanesljivosti podvržen mistifikaciji in mitologizaciji. Cena avtoportreta ob nastanku je bila 1, nakar se je vsak dan višala za eno denarno enoto in tako do danes dosegla cen

Radio Študent, 10. januar 2014 ― Wasser Bassin, 2013   V nedeljski Tolpi bumov tokrat poslušamo svežo izdajo mlade in vedno bolj aktivne portugalske trobentačice Susane Santos Silva ter tolkalca Jorgeja Queijota. Na plošči »Songs from my backyard« sicer poprimeta še za flavte, različna tolkala, pri dveh skladbah pa se jima pridruži še Manuel dos Reins z elektronskim manipuliranjem in generiranjem zvoka. V preteklih letih smo imeli Silvo priložnost nekajkrat slišati tudi pri nas, predvsem znotraj Ljubljanskega Jazz Festivala in cikla Cankarjevi Torki. Tekom teh gostovanj pa je pokazala, da jo zanimajo tako sodobni jazzovski mainstream kot tudi bolj odprte improvizirane forme oziroma prehajanje med temi postajami.  Že naslov »Songs From My Backyard« napeljuje na nekakšno intimno dnevniškost, po prisluhu pa se vtis impresionističnega popisovanja epizod le še ojača. Album namreč sestavlja trinajst kosov s pomenljivimi in opisnimi naslovi, nekakšna fragmentarnost, tematska osvetlitev zvočno-spominskih prizorov pa v celoti