Airbeletrina,
21. julij 2014
― Če smo se v srednji šoli in na fakulteti še šalili, da bomo po končani izobrazbi pakirali zelenjavo v bližnji tovarni ali čistili čevlje na Prešernovem trgu, je to zdaj za marsikoga postala povsem konkretna realnost. Na primer zame. Ker mi na Ministrstvu za kulturo niso odobrili subvencioniranega statusa kulturnega delavca in me je po novem letu še dodatno udaril davek na avtorske pogodbe, po drugi strani pa sem potrebovala mesece, da sem izterjala že tako nizke honorarje za pisanje knjižnih recenzij, se mi je vse skupaj enostavno uprlo ter sem se s priborom za čiščenje čevljev in transparentom precej naravno znašla na ljubljanskih ulicah. Kot prekerna intelektualna prostitutka, ki nima več dosti izgubiti ... Ljudje so me z začudenjem opazovali in skrivaj brali besedilo na transparentu, ki je pojasnjevalo ozadje mojega družbeno angažiranega performansa: Sem brezposelna mag. znanosti, ki s čiščenjem čevljev opozarja na problem brezposelnosti in podcenjeno delo prekernih delavcev. Moje »čistilne akcije« so oblegale tako fakultete (Filozofska fakulteta, FDV, Univerza v Ljubljani) kot institucije, ki so bolj ali manj povezane z brezposelnostjo (Zavod za zaposlovanje, Zavod Papilot), ali pa z izkoriščanjem poceni delovne sile (E-servis, ŠOU, Telekom, Obrtna zbornica itd.), pod drobnogled sem vzela tako hotele, v katerih se sestajajo pripadniki »humanitarnih« organizacij (Hotel Lev, Hotel Union) kot ambasade (ameriška, nemška ambasada) in državne ustanove (Ministrstvo za delo, Ministrstvo za kulturo, Državni zbor, Vlada RS).