Radio Študent,
6. oktober 2014
―
Napalm, 2014
Hermano John Garcia, prvi glas Kyuss, Vista Chino, Unida in Slo Burn, zopet vzdiguje prah. To, da so bili legendarni Kyuss očetje stonerja, ki so delce kalifornijske puščave razpršili po celem svetu, drži kot pribito. Četrt stoletja je že od rojstva tega kultnega benda, katerega častitelji še danes in za vse veke vekov malikujejo albume Blues For The Red Sun, Welcome To Sky Valley in … And The Circus Leaves Town, s katerim so Kyuss leta 1995 odšli s scene. 15 let kasneje se je feniks vzdignil iz pepela in oživel upe na ponovno združitev. Tokrat brez odlomljene peruti Josha Hommeja – ta je izkoristil moč visokega, še ne splahnelega, penečega se vala Kyuss in s Queens of the Stone Age v mainstreamu odpiral in nazdravljal s penino. Zaradi njega so bili prisiljeni prevzeti ime Kyuss Lives!, ki pa je tudi postalo kamen spotike. Nastali so Vista Chino, ki so lani brez steklenice šampanjca splavili pogojno rečeno „peti album Kyuss“ Peace, a se je ta v neobvladljivem zasmetenem internetnem morju izgubil zaradi overdoze informacij. V načrtu so imeli snemanje novega albuma, kakor tudi Unida, vendar je John Garcia pogledal v ogledalo in v njem uzrl Johna Garcio, najbolj distinktiven vokal desert rocka, dal bendoma košarico in začel delati na solo prvencu, projektu, s katerim je odlašal že predolgo. Istoimenski prvenec je kot tudi Peace izšel pri avstrijski Napalm Records, založbi, nekdaj specializirani za black metal, ki pa zdaj meče na sceno bengalke v obliki Karma to Burn, Monster Magnet, Cavalera Conspiracy …
Solističen dolgometražec Garcie ni tako distorziran in tudi ne zavit v meglice psihadelije, kakor bi od njega pričakovali, ne bo dosegel statusa nesmrtnosti, če jo kdo od smrtnikov slučajno pričakuje, je pa že zdaj kulten, pa čeprav le v simboličnem pomenu. Razlog je Ian Astbury, šef plemena The Cult, ki ga Garcia obožuje od malih nog, zato ne preseneča, da je nekaj komadov klonirano cultovskih, tako po energiji, ritmu in seveda barvi gl