Radio Študent, 19. januar 2015 ― Novice Bob Dylan bo v kratkem izdal svoj nov album Shadows in The Night. Album bo v celoti sestavljen iz priredb pesmi Franka Sinatre ter iz pesmi, ki so zaslovele v njegovi izvedbi. Preko povezave lahko prisluhnete prvemu singlu z naslovom Full Moon And Empty Arms. Ameriška zasedba The Smashing Pumpkins je s svetom delila videospot za komad Being Beige z novega albuma Monuments to an Elegy. Ogledate si ga lahko täällä. Nov videospot je ustvaril tudi Prince, ki je sicer pred nekaj meseci svojo glasbo vzel z YouTuba ter zaprl tako svoj twitter kot facebook profil. Videospot za komad Marz pri katerem je sodeloval z zasedbo 3rdeyegirl si lahko ogledate klelelele. Zasedba Modest Mouse, ki po osmih letih pripravlja nov album Strangers To Ourselves je z njega objavila še en komad z naslovom Coyotes ter ga pospremila z videospotom, ki si ga lahko ogledate यहाँ Dan Snaith, bolje poznan pod imenom Caribou, je objavil novo live plato, posneto leta 2011, ko je z razširjeno zasedbo imenovano Caribou Vibration Ensemble predstavljal takrat aktualno ploščo Swim. Plošči v celoti lahko prisluhnete na Cariboujevem bandcampu, ki ga najdete នៅទីនេះ Chaz Bundick, najbolje poznan pod psevdonimom Toro Y Moi  je napovedal ploščo, ki bo nasledila njegovo lansko ploščo Michael, ki jo je izdal pod imenom Les Sins. Plošča naslovljena What For? Izide sedmega aprila, prvi komad z nje naslovljen Empty Nesters pa najdete ഇവിടെ   U lajf? U lajf!! Ljubitelji etno glasbe boste nocoj prišli na svoj račun, obenem pa boste na žalost razpeti med tremi različnimi lokacijami in dogajanji. V Klubu Cankarjevega Doma bo v sklopu Cankarjevih torkov nastopila hrvaška etno jazz pevka Tamara Obrovac, ki bo premierno predstavila nov album Ulika Revival. V hostlu Celica na Metelkovi bo v sklopu glasbenih srečanj Sozvočja sveta nastopil domači duo Skarabej opremljen s hang drumom ter violino, sledil pa bo celični etno jam. Vstop prost. V stavbi ICPE na Dunajski 104 bo indijski glasben

Radio Študent, 19. januar 2015 ― Pretekli teden je na področju kulture in umetnosti zaznamovala predvsem oddaja raznih in različnih projektov na javne razpise, tako s strani občin kot s strani države. To, da so bili javni razpisi razpisani med prazniki in da spremembe razpisnih pogojev niso bile ustrezno skomunicirana s t.i. deležniki, pa je ena izmed točk javnega pisma Vprašljivi pogoji projektnega razpisa Ministrstva za kulturo za leto 2015, ki ga je že v začetku januarja na ministrstvo naslovilo društvo Asociacija. V pismu so poleg zmanjšanja sredstev za projektne vsebine problematizirali tudi ukinitev podpodročja oragnizacije razstavnih projektov, zaradi česa se je del ustvarjalcev, ki svojih ateljejev nimajo, čez noč potisnilo v deiskriminatoren položaj, in pa koncept »Odprtega ateljeja», ki sicer stremi k izboljšanju pozicije samozaposlenih v kulturi, a zaradi nejasnosti pogojev povzroča težave prijaviteljem. Več Andrej Srakar, predsednik društva Asociacija. *Izjava se nahaja v tekstu Problematika, ki jo omenja Srakar, je tako še en pokazatelj nezavidljivega položaja nevladnega sektorja, predvsem pa kaže na manko obljubljenega dialoga s strani ministrstva in praznost obljub, da se bo položaj tega plodovitega kulturnega in umetniškega polja skušal karseda izboljšati. *Izjava se nahaja v tekstu

Radio Študent, 19. januar 2015 ― Univerza je skupnost študentov in profesorjev, vendar imamo problem s fiktivnostjo. Na visokošolstvu in višje šolstvu je poplava tako imenovanih »fiktivnih vpisov«. Računsko sodišče je izumilo lektorsko verzijo tega pojava s besedno zvezo »navidezni vpisi«. Mnenje računskega sodišča je, da preprečevanje navideznih vpisov, kot navajajo, »ni bilo dovolj učinkovito« in »institucije niso bile dovolj aktivne pri preprečevanju vpisov na svoje ustanove«. Po mnenju računskega sodišča in tudi marsikaterega skrbnika javnega denarja dobi določen del prebivalstva investicijo od države, v obliki študija, in jo mora tudi povrniti v obliki študija. Ta investicija sicer ni finančna, - do prejemnika storitve, ampak mu omogoča, da se posluži državnega servisa pridobivanja določenih znanj in kompetenc. Finančno investicijo pa za to dejavnost dobivajo inštitucije, ki opravljajo to storitev. V poročilu je investicija izračunana na podlagi vrednosti časa in ovrednotena s pravicami. Podobno, kot pri garanciji za pralni stroj. Pravice so kategorizirane kot strošek države, izmerjene s količino ljudi in časov trajanja pravic. Skratka po visokošilskih zavodih se potikajo fiktivni ljudje. Država vidi v določenem delu prebivalstva strošek, ki ne opravi investirane storitve. Pravijo, da je problem sistemski in se ga lahko reši z aktivnostjo in preprečevanjem. Z vpisom v visoko izobraževanje dobi prebivalec te dežele tudi najenostavnejšo obliko legalne možnosti za delo, to je preko študentkih servisov. Zaradi fleksibilnosti in majhnih stroškov je ta oblika ena od priljubljnih. Ampak pojav fiktivnosti študentov je lahko še večja. Dobre štiri milijone evrov proračunskega denarja dobiva Emuni univerza s sedežem v Portorožu. Ustanovljena je bila leta 2007, kot prestižno mednarodna univerza za medkulturno sredozemsko povezovanje. Ima že več kot 200 članov, v vodstvenih kadrih in strokovnih odborih ima več znanstvenikov iz različnih sredozemskih držav, vendar ta univerza nima niti ene

Radio Študent, 19. januar 2015 ― Prerok Mohamed pravi: »Tinta učenjakov je svetejša od krvi mučenikov.« »In tudi če bi vse morje bila tinta za logos mojega Stvarnika, resnično, izpraznilo bi se, preden bi pošle Njegove besede.« Koran - osemnajsta sura, stodevetnajsti stavek.   Slovenski prevod knjige Kultura dvoumnosti: Drugačna zgodovina islama ne bi mogel priti ob primernejšem času. Ob vseh medijskih in političnih spekulacijah o nezdružljivosti modernega islama z razsvetljenskim projektom predstavlja Kultura dvoumnosti oster in upamo, da tudi daljnosežen rez v dominantnem diskurzu v odnosu do islama. In to tako v poljudnem kot tudi v znanstvenem smislu. Nemški arabist Thomas Bauer je namreč s Kulturo dvoumnosti skozi filološko raziskavo - oprl se je na več kot 200 del, med drugim 73 v arabskem izvirniku - do temeljev pretresel svojo stroko. Utemeljuje in utemelji, da je islamska tradicija ne le dopuščala dvoumnosti, ampak jih je načrtno kultivirala. Dvoumnost Bauer definira kot večpomenskost; se pravi soobstoj dveh različnih ali celo nasprotujočih si pogledov ali interpretacij, kjer noben od teh pogledov ne zahteva izključne veljavnosti. Islam kot prvak pluralnosti! Trditev, ki se v luči nedavnih dogodkov zdi nadvse nenavadna. Dvoumnost Bauer med drugim izpelje iz navezave na antično tradicijo. Iz tega sledi, da je moderni islam pravzaprav huda deviacija v obdobju klasičnega islama. Tu pa se skriva najbolj osupljiva teza knjige. Fundamentalizem je namreč opredeljen kot otrok ali pa vsaj pankrt razsvetljenstva. Teza knjige je namreč, da se je s podreditvijo zahodu islam navzel pozitivistične ideologije, ki izključujoče zahteva diktat ene resnice. V 19. stoletju je čistunski zahod preziral razuzdane Arabce. Arabci se postopoma navežejo zahodnega čistunstva, zaradi kolonialnega ponižanja pa v petdesetih letih nastane t. i. politični islam, ki je kot ideologija zmes pozitivizma in religije. In začne se obdobje izključevalnih interpretacij. Bauer poudarja, da je v svojih raziskavah