Radio Študent, 2. marec 2015 ― Novice Ljubljanski festival Sonica v sodelovanju z organizacijo Apiary Studios napoveduje gostovanje v Londonu. Tam se bodo v petek odvili številni, tako ljubljanski kot londonski, avdiovizualni performansi, kinetične instalacije ter glasbeniki. Gre za prvi mednarodni dogodek v sklopu mreže intermedijskih in zvočnih festivalov SHAPE zaradi katere si v naslednjih nekaj letih v Ljubljani lahko obetamo številne nastope manj uveljavljenih umetnikov iz cele Evrope. Zasedba Faith No More je objavila še drugi singl s prihajajočega albuma Sol Invictus, prvega po 18 letih. Komad z naslovom Superhero so premierno delili na spletni strani vodilne ameriške stripovske hiše Marvel, ki je poskrbela tudi za intervju z basistom skupine. Prihajajoči album izide 19. maja. [check it] Nicolas Jaar in priznani jazz pianist Brian Jackson sta združila moči za kratek film z naslovom Eleven Times, ki je še en odziv na policijsko nasilje v Ameriki. Komad je nekoliko konfuzna elektronska reinterpretacija komada Winter in America soul pevca Gila Scotta-Herona s katerim je Jackson na komadu tudi sodeloval. [check it] Bob Dylan, ki je pred kratkim izdal ploščo s komadi Franka Sinatre je sedaj za komad The Night We Called It a Day objavil tudi videospot. Ta je odet v estetiko klasičnih filmov noir, ki odlično sovpada z nostalgije polnim komadom. [check it] Andy Stott, avtor lanske plošče leta po izboru Radia Študent, je z remiksom komada Boys Latin združil svoj nojzersko osredotočen zvok z nekoliko popoidnejšim svetom producenta Panda Bear, ki je v omenjenem remiksu komaj razpoznaven v Stottovi masivni viziji. [check it] Mike Paradinas, bolje znan pod imenom µ-Ziq je na svojem soundcloudu objavil več kot 100 prej neizdanih posnetkov, ki segajo vse do leta 1982. [check it] Lanski album hip hop kolektiva Wu-Tang Clan z naslovom Once Upon A Time In Shaolin, ki je famozno izšel le v enem samem izvodu bo za širšo javnost izšel čez 88 let. Tako dolgo namreč traja zakon o avtorsk

Natečaj Kraška hiša, 2. marec 2015 ― Desetletja nazaj so bili otroci na Krasu primorani svojo igro prilagajati delu na domači kmetiji in naravnim danostim. Kljub temu je nastal velik nabor iger, ki se glede na ljudsko izročilo kažejo v mnogih različicah. Te so odvisne od vasi, včasih celo dela vasi, gmajne ali dosegljivega materiala. Nemalokdaj so odvisne tudi od letnega časa, saj so pastirji na primer igro škrov (podobna balinanju), pozimi lahko igrali na zmrznjenem kalu, ob drugih letnih časih pa na gmajni. Igre so večinoma preproste in temeljijo na otroški iznajdljivosti ter preizkušanju različnih sposobnosti. Pripomčke za igro, ki so iz naravnih in dosegljivih materialov, so praviloma izdelali sami ali pa so jih našli v bližnji okolici. Pisane palčke ali pilčke palčke Veliko pastirskih iger vključuje palice, krasitev slednjih pa je bila tudi sama po sebi igra. Pastirček je moral najprej najti in odrezati ravno palico, na katero je z žepnim nožem vrezal preprost vzorec. Nakaj lubja je na palici pustil, zarezanega pa olupil ter odkrite površine namazal s trpotcem ali kakšno drugo zeljo. Po tem, ko se je palica dobro posušila, je odstranil še preostalo lubje in dobil »pisano palčko« ali pilčko palčko – palico, ki je na mestih, kjer je bila namazana s tropotcem, postala zelena oz. temnejša, na mestih, kjer je lubje ostalo do konca sušenja, pa je ostala bela. Domine in tombola Domine so pastirji izdelali kar sami iz »gatcovega« lesa. Tega so najprej razklali s sekiro na približno enake ploščice, v katere so z razžarjeno glavo cveka vžgali posamezne vrednosti. Spomladi pod češnjo ali pozimi pri peči so igrali tudi tombolo, ki je za razliko od domin niso izdelali sami, ampak so jo kupili v Trstu. Zmagovalca so običajno nagradili s kosom sadja. Obe igri so igrali po ustaljenih pravilih. Pokalca  Pokalce so izdelovali iz bezgovih ali drugih palic. Najprej so širšo palico izvotlili, nato so zanjo pripravili še fasovnik iz tanjše okrogle šibe, ki se je prvi tesno prilegal

Radio Študent, 2. marec 2015 ― Danes se bomo posvečali live posnetkom. Poslušali bomo koncertne posnetke iz festivalov in samostojnih koncertov... iz Jamajke in Evrope... iz tujine in doma. Spustili bomo tudi kakšen posnetek studijskega koncerta in terenske posnetke. Slišali bomo legende reggae glasbe od Bob Marleyja, Eek-A-Mousa, Dennis Browna, Third World, Gregory Isaacsa in domače Raggalution.    mail:  riddimoperator@gmail.com http://www.facebook.com/riddimoperator.oddaja ponovitev ( rok trajanja 1 teden ! ):  https://soundcloud.com/riddim-operator   RIDDIM OPERATOR No.197 PLAYLIST: Capleton - Jah Jah City Live In London Bob Marley & The Wailers - War / No More Trouble (Live) (Island / Tuff Gong) Eek-A-Mouse & The Wailers - Wa Do Dem (Live) (Suzy / Elektra) Gregory Isaacs - Soon Forward (Live) (Suzy / Elektra) Dennis Brown - If I Had The World (Live) (Suzy / Elektra) Third World - 1865 (96 Degrees In The Shade) (Live) (Suzy / Elektra) Black Uhuru - Guess Who's Coming To Dinner (Live) (Suzy / Elektra) Burning Spear - Driver (Live) (Blue Moon) Macka B - Unemployment Blues (Live) (Druga Godba) Luciano Live @ Rototom Sunsplash 2002 Lady Saw Live @ Rototom Sunsplash 2002 Raggalution - Natural Live @ RŠ Afterparty

Radio Študent, 2. marec 2015 ― UVODNIK Že leta in leta si prigovarjamo isto mantro, pri kateri nikoli ne znamo do konca vztrajati: da bi bilo najbolje, če bi Janeza Janšo absolutno in do konca ignorirali. Upamo, seveda, da bi ga na ta način lahko politično pokopali in se končno osredotočili na bolj aktualne politične figure, torej na vsakič druge politične akterje, ki morajo, če želijo delati škodo, v nasprotju z Janšo tudi dejansko priti na oblast. Pa vendar, tako kot kapitalizma ni mogoče premagati z neposredno preobrazbo v drugačen sistem, se tudi Janše ni mogoče odrešiti tako, da ga odmislimo – prav nasprotno, mogoče, čisto mogoče je, da slovenski javni prostor trpi za povsem drugo hibo in da problem ni v tem, da je Janše v naši zavesti preveč, temveč da ga je še premalo. Mogoče, čisto mogoče je, da je prav prizadevanje, da bi nanj vedno znova sproti pozabili, resnični substrat, ki mu omogoča večno življenje. Oglejmo si oba nedavna primera, zgodbo na ustavnem in zgodbo na vrhovnem sodišču. Najprej prva. Ko sta na ustavnem sodišču padli ustavni pritožbi Krkoviča in Črnkoviča, smo lahko opazili, da je javni prostor končno začel izrekati tisto, kar je bilo jasno že prej. Saj ne gre za to, da bi ta zgodba kam pripeljala, a kar naenkrat je javni prostor ozavestil dejstvo, da je Janša na začasno prostost morda odšel samo zato, ker je politik; ker je, kot radi blebetajo novinarji, šef, vodja, lider opozicije. Še enkrat, vse to je bilo že jasno vsakomur, ki je prebral takratni sklep Ustavnega sodišča – a čeprav je javnost to videla, tega ni zares opazila. Ustavno sodišče je takrat eksplicitno zapisalo, da je pri odločitvi »treba upoštevati predvsem možnost nastanka težko popravljivih škodljivih posledic v širšem pomenu«, torej morebitne nepopravljive škode, ki bi nastala zaradi njegovega izostanka v političnem opozicijskem delovanju, a javni prostor – na njegovem čelu pa Matevž Krivic – se je nekako pretvarjal, da je stvar še vedno odprta in da bo postala jasna šele ob primeru Krkov

Radio Študent, 2. marec 2015 ― Ravnokar slišano je izsek iz podcasta 420 sekund, ki ga je prejšnjo nedeljo začela pripravljati ljubljanska študentska organizacija za vse, ki želite v sedmih minutah izvedeti najaktualnejše novice s področja študentskega življenja. Goran Dragić je tako za povprečnega študenta gotovo relevantnejša tema kot študentski časopis Tribuna ali pa Mesec kulture, ki se začenja z današnjim dnem. A kakor pravi opis na facebook strani ravnokar poslušanega podcasta, je sedem minut na teden dovolj, da se zadevo že okliče za radijsko postajo.   Da imajo zadnja leta vladajoče garniture ljubljanske študentske organizacije težave z razumevanjem marsičesa, sploh pa neprofitnih ter kulturnih in umetniških projektov, ni nobena novost. Od kluba K4, prek stalnega buzeriranja Radia Študent do ukinitve Šouvizije in privatizacije Študentske založbe je ŠOU dajal jasne znake pišmeuhovstva do vsega, kar ne prinaša denarja. V tej luči nas izjava predsednika ŠOU v Ljubljani Roka Likoviča o kvalitetnem založništvu ne bi smela presenetiti:   Izjava v posnetku oddaje.   Glede na dogajanje na petkovi seji Programskega sveta Tribune in današnjo potrditev Ane Pavlič na mesto nove odgovorne urednice na seji predsedstva ŠOU je jasno, kaj bo tovrstno ˝odpiranje˝, ˝aktualnost˝ in ˝približevanje medija študentom˝ prineslo omenjenemu časopisu. Recenziranje biografij slovenskih estradnikov, ki jih izdaja privatizirana založba, bi bil v tem kontekstu skorajda presežek.   Presežek bi bil tudi pravno neoporečen poseg vodstva ŠOU v uredništvo stalne dejavnosti časopisa Tribuna. Aleš Šteger, ki je v zameno za lastništvo založbe oddal glas za Ano Pavlič, je na seji programskega sveta nastopal kot predstavnik zavoda Študentska založba, ki pa od lanskega leta ne obstaja več v toplem objemu družine ŠOU v Ljubljani, kar imenovanje odgovorne urednice postavlja v malenkost manj legalen položaj.   Še enkrat prisluhnimo včerajšnjemu podcastu 420 sekund:   Izjava v posnetku oddaje.   Ne

Radio Študent, 2. marec 2015 ― Pretekli petek smo v kulturnih novicah poročali o odločitvi sestanka programskega sveta časopisa Tribuna o predlogu Ane Pavlič za mesto novega odgovornega urednika. Danes dopoldan je bila kandidatka kljub nasprotovanju sodelavcev in dveh članov sveta tudi imenovana. Pred današnjo sejo je v javnost zjutraj prišla tudi javna izjava sodelavk in sodelavcev časopisa Tribuna, ki je bil hkrati poziv ŠOU, da kandidatke ne potrdi. V njej so kot vzrok pisma zapisali, citiramo: »Menimo, da je odločitev programskega sveta zato povsem neligitimna, saj ni bila le v nasprotju z mnenjem celotnega uredništva, temveč v nasprotju z mnenjem vseh aktivnih sodelavcev Tribune, ob čemer se zastavlja vprašanje, kako si programski svet in kandidatka za urednico predstavljata delovanje medija mimo in proti celotnemu kolektivu sodelavcev.« Konec citata. Spomnimo, da je bil s strani sodelavcev ne le podprt kandidat redni sodelavec Aleš Mendiževec, ampak je bilo izraženo tudi neodobravanje kandidatke Ane Pavlič, ki do sedaj pri Tribuni ni sodelovala.   Sodelavci v izjavi dodajajo, da sprememb ne zavračajo, da pa jih skrbi pomanjkanje vizije in preveč splošne ambicije do medija. Prav tako jih skrbi popolno umanjkanje kakršnekoli tematizacije odnosa med ŠOU in Tribuno. Ne strinjajo se tudi z delitvijo uredniških funkcij po novi odgovorni urednici na tri člane: odgovorno urednico, likovnega urednika in spletnega urednika, pri čemer je za te funkcije po njenem predlogu namenjenih več sredstev kot za ostale ustvarjalce Tribune skupaj. Citiramo: »V tej delitvi je tudi jasno implicirano, da bi »odgovorna urednica« sama postala edina instanca, ki bi določala vsebinsko usmeritev Tribune, s čimer bi bila bistveno zmanjšana današnja pluralnost mnenj znotraj uredništva Tribune, ki je do sedaj imelo štiričlansko uredništvo, ki je v dialogu določalo vsebinsko usmeritev posameznih številk časopisa.« Konec citata.   Potrditev kandidatke Ane Pavlič po besedah 46 podpisanih Tribuninih sodelavcev

Radio Študent, 2. marec 2015 ― DEVETA Argentinska predsednica Kristina Fernandez de Kirchner je odprla sezono zasedanja kongresa s triurnim nagovorom. Nagovor je pred parlamentom spremljalo tudi več tisoč podpornikov, v njem pa je poudarila, da obžaluje januarsko smrt državnega tožilca Alberta Nismana, ki jo je skoraj stala položaja, saj je Nisman proti njej bojda pripravljal obtožnico. Predsednica je v nagovoru še enkrat zanikala, da je prikrivala informacije o bombnem napadu na judovski center pred 11 leti, kar je bilo predmet obtožnice. Poudarila je tudi, da je Argentina edina država, ki je v zadnjih letih znižala državni dolg.   Španski premier Mariano Rajoy se je odzval na besede grškega tovariša Alexisa Ciprasa, ki jih je slednji v soboto izrekel pred svojo stranko. Vladi Španije in Portugalske je namreč obtožil, da sta med nedavnimi pogajanji glede grških dolgov namenoma zavzeli nepotrebno trdo linijo. To naj bi pripomoglo k zelo omejenemu izkupičku Sirize, namen pa naj bi bili predvsem domači politični cilji, saj bi Sirizin neuspeh vzel veter iz jader sorodne španske stranke Podemos. Rajoy se je na besede odzval ogorčeno in poudaril, da je Španija prispevala za 240 milijard tako imenovane pomoči in zatrdil, da Španci niso krivi za frustracije grške levice, ki po njegovih besedah ni bila sposobna izpolniti svojih obljub.   Teror Boko Harama v Nigeriji povzroča kolektivno paranojo. V mestu Bauchi na nemirnem severovzhodu države je tako jezna množica do smrti pretepla in zažgala najstnico, za katero so mislili, da je samomorilska napadalka. Ob vstopu na tržnico je namreč odklonila varnostno preverjanje, kar je bilo za nekatere dovoljšen razlog za sum. Dejstvo, da se ob napadu množice ni razstrelila, sicer najbrž kaže, da ni šlo za bombašico.   DESETA Na srečanju v Ženevi so vsi trije partnerji tripartitnega sistema Mednarodne organizacije dela - torej delavci, delodajalci in vlade - nakazali ponovno priznavanje pravice do stavke kot temeljne pravice delavcev. Kot ta

Radio Študent, 2. marec 2015 ― Že od zgodnjih dni rap glasbe v osemdesetih, mixtapes oz. po domače mikstejpi - to so neuradne izdaje, ki praviloma v miksu predstavljajo odsek dela nekega rapperja in ki so na voljo preko neuradnih kanalov - imajo pomembno vlogo. Preko tega neformalnega medija je marsikateri danes znan rapper napravil svoje prve korake v hip hop industriji - denimo 50 Cent in Drake - ali pa predčasno predstavil material, ki se je nekaj časa kasneje pojavil na uradnem albumu - po tovrstni uporabi mikstejpov je med drugim znan preminuli nuyorški rapper Notorious B.I.G., katerega neuradne kasetne izdaje so svojčas veljale za zlata vredne med hip hop oboževalci. Tu so tudi rapperji, ki jim iz tega ali onega razloga odgovarja bolj svoboden mikstejp format, in ki so temu primerno izdali nekatere bolj cenjene dele svojih opusov v obliki eklektičnih mikstejpov - pomislimo na Papoose-a, Lil Wayne-a in Lupe-ja Fiasca. Nenazadnje, pod mikstejpom se ponavadi podpiše hip hop DJ, in ta lahko v primeru izjemnega mikstejpa tudi dobi status zvezde. Dasiravno pestra zgodovina teh nekoč v obliki kaset izdanih - od tod ime mikstejp - rap stvaritev nerazločno križa s tisto glasbo, ki jo poslušamo na MTVju in v oddaji Rhyme Kickerz, v današnji ediciji Memerator po vsej verjetnosti ne bomo imeli opraviti z zgodbami o hip hop uspehu. Tisti, ki veliko časa preživljate med rap in sorodnimi vsebinami na Soundcloudu ali YouTube-u ste v komentarijih gotovo že naleteli na poziv nekega neznanega rapperja, da poslušate njegov mikstejp, oz. da za njegov mikstejp glasujete na nekem spletnem glasovanju. Bilo je samo vprašanje časa, da so tovrstni pozivi, spričo svoje pogostosti in poenotene oblike, postali predmet for internetnih pametnjakovičev. In v današnjem Memeratorju si bomo ogledali nekatere teh. Začnimo s Twitterjem, kjer izjava »Check out my mixtape, fam« zadnje čase dobiva komične razsežnosti; in bodimo realni, tako kot pri marsikaterem meme-u, levji delež smeha se skriva jezikovni formulac