SEM, 1. september 2015 ― Razstavo Moda v gibanju dopolnjujeo številni drugi dogodki – strokovna vodstva, filmske projekcije, predavanja s srečanji z manekenkami in modnimi ustvarjalci ter delavnice za otroke. Junij Ponedeljek, 15. junij, ob 18.30: Srečanje in predavanje profesorice dr. M. G. Muzzarelli (Oddelek za zgodovino in kulture, Università di Bologna): Dolga in resnična zgodba Made in Italy, Umetnost in moda od srednjega veka do danes. Italijanski inštitut za kulturo v Sloveniji (Breg 12, Ljubljana) Četrtek, 18. junij, ob 21.30: Zunanja projekcija filma: La Dolce Vita, Federico Fellini, Italija / Francija, 1960, 174'. Slovenska kinoteka (amfiteater, Metelkova 2a, Ljubljana) Sobota, 20. junij, 18.00 – 22.30: Zunanja razstava: Modni oblikovalec Matic Veler: Gorenjska noša v visoki modi. Za poletno muzejsko noč SEM v sodelovanju z Naravoslovnotehniško fakulteto, Oddelek za tekstilstvo, Univerza v Ljubljani Torek, 23. junij, ob 19.30: Odprtje razstave: Reciklirana moda Fakulteta za dizajn, Trzin, Tekstilno-tehnološka fakulteta, Zagreb, Fakulteta primenjenih umetnosti, Beograd v sodelovanju s SEM Torek, 23. junij, ob 21.00: Modna revija: STRIKE A POSE. Fakulteta za dizajn v sodelovanju s SEM Avgust Sreda, 26. avgust – petek, 28. avgust, 10.00 – 12.30: Tridnevna modna ustvarjalnica za otroke Sobota, 29. avgust, 10.00 - 18.00: Nostalgična sobota, Vintage sejem s ponudbo oblačil in modnih dodatkov. Spetember 19. september, sobota: Ustvarjalna delavnica za otroke: Modni dodatki. 17. september, četrtek ob 17.00: Odprtje vzporedne dvodelne modne razstave fotografij in ustvarjalnega procesa: Janja Vidic: Witches Lookbook. Oktober Za študente oblikovanja tekstilij prirejamo dve delavnici s predavanji na temo: MODA = ARHITEKTURA = MODA: 5. – 9. oktober: Kostumografija prostora 12. – 16. oktober: FURNITURE>FUNCTION

Biblioblog, 1. september 2015 ― Dne 31.8.2015 se je na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani odvijal kolokvij na temo velikega podatkovja v sodstvu. Uvodni nagovor je vodil izr. prof. dr. Matjaž Jager (direktor Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani), katerega glavna misel je bila, da veliko podatkovje prinaša bolj humano reševanje sodnih problemov.   doc. dr. Aleš Završnik, Inštitut za kriminologijo: Uvod v kolokvij in predstavitev raziskave »Pravo v dobi velikih podatkov«  Veliko podatkovje ni nekaj novega. Evropska komisija je o njem podala mnenje, da smo priča novi industrijski revoluciji, za nove ideje in rešitve ali bolj natančno za napovedovanje prihodnjih dogodkov. Raziskovalni projekt »Pravo v dobi velikih podatkov« je v Sloveniji financiran s strani ARRS. G. Završnik je izpostavil pametna mesta, kjer državljani služijo kot senzorji, preko katerih se s pomočjo povezav na internet zbira podatke o njihovem vedenju. Podobno deluje tudi internet stvari, pri katerem je posamezna naprava (npr. hladilnik) povezana s spletom, preko katerega uporabnik dobi povratne informacije o možnih rešitvah. (npr. Zmanjkalo je masla, kupi ga!) Fascinantno je tudi dejstvo, da kar 70% vsega delovanja političnega sistema v ZDA opravljajo računalniki. Veliko podatkovje se uporablja na področjih kot so: nadzor javne porabe (npr. Supervizor), naročnine, ločitve, »off-line« trgovina, inteligentna video-analitika, povezana prodaja artiklov (ang. Guess), tarčni sistem (ang. Target), predvidevanje izbruhov pandemij, …  Novosti, ki jih veliko podatkovje prinaša so predvsem v napovedih, ali ritmičnih napovedovanjih in ponovni rabi podatkov. Odpira se tudi veliko tem za debato glede lastništva podatkov, varstva osebnih podatkov, varstva potrošnikov in varnosti podatkov.  Izzivi in tveganja nastopajo pri izgradnji algoritmov, diskriminaciji in družbenem sortiranju, nezaželeni asimetriji informacij. Ukvarjamo se z »algoritmično vojno« proti kriminaliteti, transparentnostjo odločanja ( računa