SEM, 18. september 2015 ― V Slovenskem etnografskem muzeju oktobra 2015 ponovno pričenjamo s tečajem Čada. Tečaj bo tudi letos potekal pod vodstvom ga. dr. Paule Braga Šimenc, ki se je teh veščin učila na šoli Urasenke v Kyotu na Japonskem. Vse zainteresirane vabimo k vpisu na začetni ali nadaljevalni tečaj. Tečaj bo potekal od oktobra 2015 do junija 2016, ob ponedeljekih. Prvo  srečanje bo v ponedeljek, 5. oktobra 2015, ob 17.00 v upravni hiši Slovenskega etnografskega muzeja. Na uvodnem srečanju boste dobili dodatne informacije v zvezi s tečajem, spoznali ostale udeležence, se dokončno odločili, če boste tečaj obiskovali in dobili datume, kdaj bo tečaj potekal.      Prijava na tečaj Prijave (v priponki) pošljite najkasneje do 1. oktobra 2015 na e-naslov: spela.regulj@etno-muzej.si, število mest na tečaju je omejeno. Letna tečajnina znaša 120,00€. Prijava se šteje kot popolna, ko poravnate tečajnino. Plačate jo lahko med torkom in nedeljo (10.00 - 18.00) v razstavni hiši Slovenskega etnografskega muzeja. najkasneje do konca oktobra 2015. Ob plačilu prejmete izkaznico, s katero se izkažete ob vsakem obisku tečaja. Čado, japonska umetnost tradicionalne priprave in pitja čaja, pripada šoli Urasenke, ki je naslednica velikega čajnega mojstra Sena-no-Rikjuja. Ta je v 16. stoletju uveljavil točna pravila Chado (Pot čaja, ali obred pitja čaja) in štiri glavna načela čajnega obreda: wa (harmonija), kei (spoštovanje), sei (čistost) in jaku (spokojnost). Značilnosti čajnega obreda sta dosledna pozornost in skrajna preprostost. Udeleženci sedijo na posebnih japonskih blazinah − tatamijih, v umirjenem ozračju ob spremljanju obreda in učenju priprave čaja meditirajo in se osredotočajo v svoj notranji svet. Čajni obred traja približno dve uri in je globoka duhovna izkušnja.  

Airbeletrina, 18. september 2015 ― Na enem od medsosedskih obiskov, ki sem se jih udeležila v zadnjem času, in recimo v slovo poletju, sem spet dobila vprašanje, ki me pogosto doleti, ko se znajdem v družbi ljudi, ki se zanimajo za moje delo. Ker očitno nekateri še berejo časopise, približno vedo, kaj počnem. Pišem knjige in recenzije. Včasih tudi žiriram ali poučujem na delavnicah tako imenovanega kreativnega pisanja. Toda drugo vprašanje je, ali se da od vsega naštetega tudi preživeti? Da je to vprašanje za slovensko pisatelja postalo stalnica, in kot trdi Slavko Pregl v knjigi Prerok na tankem ledu, ki je izšla ob njegovi jubilejni obletnici, me je spreletelo ne samo na tistem medsosedskem srečanju, temveč sem z njim soočena skoraj na vsakem literarnem gostovanju v Sloveniji, posebej med šolajočimi se mladostniki.