Konteksti (Tomaž Bešter), 7. junij 2017 ― vir slike: dobreknjige.si Zbirka Odisej še naprej skrbi za dobra branja, namenjena predvsem najstnikom, čeprav se nanje nikakor ne omejuje. Med zadnje edicije v zbirki spadata tako Povej mi po resnici kot tudi roman Suzane Tratnik, Tombola ali življenje! Tu gre za pogled v življenje šestnajstletne Mije, ki v povsem običajnemu časosledju povprečne najstnice ponudi nekoliko bolj kompleksne teme, ki v njem tičijo. Roman o odraščanju, vključenosti, identiteti, družini, ljubezni in iskanju izhoda v trenutkih obupa. Dobro napisano delo, ki po relativno preprosti zasnovi preseneti z bolj zapletenim nadaljevanjem. Mijo spoznamo v okolju iskanja zaposlitve, s katero bi si lahko priborila nekaj potrebne neodvisnosti, a v resnici gre predvsem za projekt njene mame, s katero živita bolj ali manj sami. Mama je tista, ki skozi celotno knjigo skrbi predvsem za dve reči: kako bi Miji priskrbela službo in kako jo obvarovati pred slabim vplivom očeta. Seveda, Mija ima tudi očeta. Ta je bolj odsoten kot ne, dela kot kaskader in s spretnimi akrobatskimi vragolijami vskoči pri snemanjih filmov, hkrati pa je priložnostno in za denar seveda pripravljen tudi v manjših skupinah ali kaki mimoidočii javnosti pokazati trik ali dva. In v tem je uspešen in privlačen. Kar ga je v svojem življenju najbrž pripeljalo do tega, da je vedno premalo pozornosti namenjal družini in hčeri in kar občasno skuša tudi nadomestiti. Mija s tem tudi živi. Spoznavamo jo skozi njena razmišljanja, ko se je spočetka preizkusila z delom v frizerskem salonu. V tem salonu, službo ji je kakopak priskrbela mama, prvikrat najdemo tudi zoprno negativno konstanto neuspeha, ki se v knjigi Mije drži kot klop. Ugledni meščanki, upokojeni profesorici geografije, bogati grofici in še kaj, je pričesko prebarvala nekoliko nestandardno in iz službe je letela, še preden jo je dobro začela. Podoben neuspeh jo spremlja tudi v drugem poizkusu, ko ji mama uredi, da bo delala v cvetličarni. Venec, ki ga je morala Mija pripravit

Notranjsko primorske novice » Kultura, 7. junij 2017 ― Logatec – Simfonični orkester Cantabile se je konec maja predstavil s tretjim velikim vokalno – instrumentalnim projektom, Jenkinsovo kantato oz. (u)glasbeno mašo za mir, ki nosi naslov The Armed Man: A Mass for Peace. Orkestru se je ob izvedbi pridružil gostujoči švicarski Univerzitetni pevski zbor Der CHOR iz Berna ter domači Mešani pevski zbor Adoramus. Po zelo uspešni turneji v Švici v začetku maja, na kateri so glasbeniki Simfoničnega orkestra Cantabile na treh razprodanih koncertih navdušili občinstvo v Bernu in Zürichu, se je zgodba o uspehu ponovila tudi v Sloveniji. 26. maja so koncertirali v do zadnjega kotička napolnjeni cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani in dan pozneje v večnamenski dvorani v Logatcu. Cantabile v Logatcu – Foto: Valter Leban Projekt The Armed Man (Oboroženi mož) je povezal mlade glasbenike iz Slovenije in Švice. Skrbno izbran program z osrednjim delom, kantato The Armed Man, ki spada med vrhunce sodobne klasične glasbe, je prek 160 nastopajočih potem, ko so trije koncerti v začetku maja zazveneli v Bernu in Zürichu v Švici, predstavilo tudi slovenskemu občinstvu. Koncerta v Sloveniji sta potekala v organizaciji treh prijateljskih društev: Univerzitetnega pevskega zbora Der CHOR iz švicarske prestolnice Berna, enega najbolj prepoznavnih in najkvalitetnejših zborov v Bernu in okolici, Simfoničnega orkestra Cantabile iz Logatca, orkestra z izredno bogato paleto dosežkov, gostovanj in uglednih solistov, kot povezovalni člen in poznavalec obeh držav pa se pridružuje še Slovensko društvo v Švici Kulturni most Švica – Slovenija, ki je v preteklih letih s kulturo že mnogokrat povezal obe državi. V Sloveniji se je na koncertih pridružil tudi logaški Mešani pevski zbor Adoramus, ki je v Sloveniji in širše prepoznaven kot eden najkvalitetnejših zborov z bogatim sakralnim repertoarjem. The Armed Man je unikaten koncertni dogodek; najprej že zaradi svoje glasbene veličine in vsebine. Valižanski skladatelj Karl Jenkins je delo ob prelo