Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 25. september 2018 ― Razstava Zavedanje motrečega očesa slavi umetnika kot kulturnega jasnovidca, šamana, kot nekoga, ki se s tretjim očesom razgleduje po skrivnostih družbe, nekoga, ki mu je bilo naloženo, da razkrije mistične resnice. Najbolj pristna naloga umetnika je razkrivati mutacije in anomalije, in to v stvareh, kjer jezik ni zadosten ali kjer se meje zavednega prečkajo tako, da se pokažejo ostri in grobi robovi kulture. Na razstavi so predstavljeni najrazličnejše prakse in artefakti, ki ponujajo različne oblike razkritij, izmišljotin, psiholoških zagat, zarot in verovanj. Nekateri umetniki v svoja dela vnašajo kozmične ali okultne vidike, spet drugi so zagovorniki misticizma in astralnih tradicij. Tretji prekipevajo od tehnološke iznajdljivosti, zato jih v raziskovalne namene najemajo večji sistemi moči, katerih cilje bo treba še razkriti. So pa tudi takšni umetniki, za katere si domišljam, da so v resnici kulturni operativci ideološko motiviranih avantgard. Zato omejujem lastno odgovornost za vse, kar je razstavljeno. Vsaka podrobnost je plod moje domišljije. Ničemur ne verjemite. Večino tega sem si izmislil, še posebej vse hipotetične dele. Tega ne smete razumeti kot kakršno koli resnico, temveč kot prikaz, kako bi svet umetnosti lahko uporabili kot eksperimentalni prostor za razvijanje metod nadzora uma. Trenutno se prav to dogaja z radikalizacijo sebstva. Če vse to, kar počnemo na spletu, razumemo kot vrhovno zavest, potem lahko s pomočjo algoritma zagotovo razkrijemo izvorni arhetip, ki nam bo služil kot najčudovitejše ogledalo. To bo izjemna prevzetost nad estetiko, bazilisk, ki se nam bo na monitorju razkril v potisnem sporočilu. Aaron Moulton

ARS Arsov forum, 25. september 2018 ― Dejan Prešiček je prvi poklicni glasbenik, ki je v samostojni Sloveniji postal minister za kulturo. Dejan Prešiček je prvi poklicni glasbenik, ki je v samostojni Sloveniji postal minister za kulturo. Ko opisuje, kako poklicno ukvarjanje z glasbo oblikuje človeka, se zdi, kakor da so glasbeniki kot naročeni za ministrski položaj. Pogovarjali smo se o njegovih začetnih potezah, med drugim nas je zanimalo tudi, zakaj naj bi vlada Marjana Šarca močno povečala sredstva za kulturo in kakšna je njegova strategija dialoga s kritičnimi ustvarjalci. Med pogovorom bomo predvajali skladbe, ki jih na saksofonu izvaja Dejan Prešiček.

SEM, 25. september 2018 ― Slovenski etnografski muzej tudi letos obeležuje Teden otroka, ki bo potekal med 1. in 7. oktobrom 2018, tema je prosti čas. PROGRAM v SEM: - brezplačni samostojni ogledi razstav Slovenskega etnografskega muzeja za otroke in družine, popusti za skupine (torek - nedelja, 2. - 7. oktober 2018, 10.00 - 18.00) - nedelja, 7. oktober 2018, ob 16.00: Jesenski ribolov, ustvarjalna delavnica, prost vstop. Prijazno vabljeni! Teden otroka je projekt ZPMS, ki se začne vsak prvi ponedeljek v mesecu oktobru in traja 7 dni. V Tednu otroka se organizirajo različni prostočasni in razvedrilni programi za otroke v vseh večjih krajih po Sloveniji. Teden otroka temelji na obeleževanju Svetovnega dneva otroka, ki ga je leta 1956 priznala Generalna skupščina Združenih narodov, Mednarodna zveza za varstvo otrok (I.V.C.W.) in Mednarodni fond za pomoč otrokom Unicef pa sta od leta 1957 skrbela za obeleževanje tega dne.

SEM, 25. september 2018 ― Sporočilo za javnost Slovenski etnografski muzej Ljubljana, 24. september 2018 Odprtje prostorske instalacije Heksagon, kjer so čebele doma V četrtek, 27. septembra 2018 ob 18. uri bo v Slovenskem etnografskem muzeju odprtje prostorske instalacije Heksagon, kjer so čebele doma. Že samo ime pove, da je ta del ob razstavnega programa letošnje osrednje razstave SEM Kjer so čebele doma (odprta junija 2018). Pripravili so jo študenti Fakultete za dizajn v okviru projekta Po kreativni poti do znanja (PKP), ki ga sofinancirata Republika Slovenija in EU iz Evropskega socialnega sklada. O instalaciji Namen prostorske instalacije je prebuditi zavedanje o pomenu čebel za obstoj človeštva in narave. Heksagonalna, šestkotna geometrijska oblika omogoča trdnost strukture ter učinkovito izrabo prostora in materiala. Kot osnovna oblika elementa čebeljega satovja je tako predstavljala inspiracijo pri oblikovanju temeljnega gradnika razstave. Skozi igro razmerij in uporabe čutil obiskovalca popelje skozi razstavni prostor. Popotovanje se prične pri veliki skulpturi čebele, ki lebdi v hodniku muzeja in je del razstave »Kjer so čebele doma«. Velikostna razmerja čebeljega sveta so pri instalaciji pretvorjena v razmerja sveta človeka, zato je opazovalec deležen svojevrstne izkušnje pri razumevanju življenja čebel, saj je simbolično postavljen v vlogo čebele. V razstavni prostor so postavljeni objekti, ki na abstraktne načine interpretirajo čebelji svet, način doživljanja prostora pa je prepuščen opazovalčevi domišljiji. Pomemben del razstave predstavljajo mikroskopski različnih kompozicij in barv; to so posnetki čebel, čebeljih pridelkov, izdelkov, rastlin. Heksagonalna mreža kot osnova skozi katero se obiskovalec sprehaja po razstavi zabrisuje geometrijskost prostora in obiskovalca postavi v naravo. K celovitosti doživetja pripomorejo vonji sivke, rožmarina in drugih medovitih rastlin, s katerimi so prepojeni materiali, ter zvok čebel, ki prihaja iz visečih cilindrov iz pol