ZDENKO HUZJAN: ZATIŠNA LEGA

ZDENKO HUZJAN: ZATIŠNA LEGA

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 27. oktober 2019 ― Ena novejših slik Zdenka Huzjana je naslovljena Nežno vztrajanje. V nekem smislu bi bil lahko tako naslovljen ves njegov opus. Huzjan je v svojem slikarstvu razvil čisto poseben odnos do časa. V nasprotju z danes prevladujočim prilagajanjem trendom, ko je za mnoge umetnike najpomembnejše predvsem to, da bi se zdeli čim sodobnejši, je Huzjanovo slikarstvo zavezano nekemu stanju, ki ni v času, a je tik ob njem; kot da gre za stanje tik pred vstopom v času ali tik po njem. Njegovo slikarstvo se dogaja v času na tak način, da hoče ohranjati stik s tem stanjem. V nekem stanju, ki se lahko zdi otrplo – a to je otrplost stanja, v katerem se dogaja nekaj skrivnostnega. Spominjam se enega svojih prvih pogovor s Huzjanom v njegovem ateljeju pred približno tridesetimi leti. Takrat mi je govoril o drstenju – o tem, kako so takrat ribe v stanju med življenjem in smrtjo. Takrat je slikal bitja, ki jih je imenoval »gnezdilci« – nekaj med zarodki, homunkulusi in živalcami –, ki so bila povezana s tem stanjem. Danes imenuje bitja, ki vznikajo na njegovih slikah, drugače, a gre za stanje, ki je v svojem bistvu isto. Slikar nekaj ohranja, nekaj čuva. (Ena njegovih najlepših slik iz devetdesetih let prejšnjega stoletja ima naslov Varuh sanj.) Pravi: »Vse življenje slikam eno sliko.« Ta slika je zelo zemeljska, a ni od tega sveta. Seveda so njegove današnje slike zelo drugačne kot njegove slike izpred tridesetih let, a vse, kar se je zgodilo med njimi, se je zgodilo s skoraj neopaznimi prehodi, zelo organsko, kot se v času dogajajo spremembe na živem bitju. Morda je ena glavnih lastnosti novejših slik, da so še nežnejše, tišje. V tej nežnosti je tudi melanholija. Včasih na robu joka. Tudi strašna odprtost. Slika Norost vzpostavlja podobo totalno izpostavljenega človeka tako, da se mu glava nežno, v komaj zaznavnem prehodu staplja z ozadjem. Ko se pogovarjam s slikarjem v ateljeju, se spominja osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko so se slikarji v času tako imenovane »nove podobe« navd
Velika Borštnikova nagrada predstavi še ni naslova Tomija Janežiča in prstan Marinki Štern

Velika Borštnikova nagrada predstavi še ni naslova Tomija Janežiča in prstan Marinki Štern

Misli, 27. oktober 2019 ― Najboljša uprizoritev pretekle gledališke sezone je po presoji žirije 54. Festivala Borštnikovo srečanje še ni naslova v režiji Tomija Janežiča in produkciji Slovenskega mladinskega gledališča. Osrednjo nagrado, Borštnikov prstan pa si je na nocojšnjem zaključku festivala v Mariboru nadela dolgoletna članica omenjenega gledališča Marinka Štern.
Maks Bricelj: Brief Silence8. – 29. november 2019otvoritev: 8....

Maks Bricelj: Brief Silence8. – 29. november 2019otvoritev: 8....

Hiša kulture v Pivki, 27. oktober 2019 ― Maks Bricelj: Brief Silence8. – 29. november 2019otvoritev: 8. november ob 19. uriKustosinja razstave: Mojca GrmekMaks Bricelj je umetnik najmlajše generacije, ki se v slovenskem umetnostnem prostoru šele uveljavlja. Pri ustvarjanju svojih del, ki jih najraje predstavlja v obliki specifičnih prostorskih instalacij, izhaja iz raznorodnega materiala, ki ga nabira in kopiči že vrsto let. Pri tem se osredotoča na predmete, ki jim ni povsem odvzet status uporabnega in/ali vizualno fascinantnega, in jih skozi proces ustvarjanja prekvalificira ali predela v umetniške objekte, ki se kot takšni dokončno vzpostavijo šele z aktivno participacijo gledalca. Objekti gledalca pritegnejo z neskladjem med izvorno uporabno in podeljeno/ustvarjeno estetsko funkcijo, nato ga prevzamejo z zbujanjem nostalgije za (vedno) boljšimi starimi časi in nazadnje zapeljejo v enigmatičnost rokovanja z njimi. Gledalec skozi svojo participacijo, ki sestoji iz celostne čutno-čustvene, miselne in mehanske izkušnje rokovanja z umetniškim delom, raziskuje dinamiko interakcije med subjektom in objektom v materialistično in potrošniško usmerjeni sodobni družbi.  Na tokratni razstavi umetnik predstavlja dela, ki so izvorno povsem vsakdanji uporabni predmeti, kot so denimo brivnik, par loparjev, masažnik za stopala, jedilne paličice, krožna žaga, predelani v umetniške objekte, ki s pomočjo gledalca proizvajajo takšen ali drugačen zvok. Dela so predstavljena v obliki interaktivne instalacije, ki kot ad hoc zasedba objektov in subjektov v galerijskem prostoru ustvarja zvočno krajino, skozi katero pronica taktilnost vsakdana.────────────Maks Bricelj (1991) je leta 2016 diplomiral iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer trenutno zaključuje magistrski študij kiparstva. Svoje delo je predstavil na samostojnih razstavah Pajčevine (Nočna izložba Pešaki, Ljubljana), V Stanju Neustreznega Delovanja (Kino Šiška, Ljubljana) in 1991 (DobraVaga, Ljubljana). Udeležil se je tudi več

REFRESH Heritage Week poletni video

ZZMS, 27. oktober 2019 ― Letošnji poletni Refresh Heritage Week v Valle delle Abbazie je združil mlade glasbenike iz Italije, Španije, Romunije in Slovenije. Skupaj so ustvarili čudovito pesem, posvečeno naši kulturni dediščini. Slovensko umetniško ekipo so zastopale Ines Ljubej, Monika Volarič in Alma Portič iz Občina Šentjur. Bravo!   The post REFRESH Heritage Week poletni video appeared first on ZZMS.

Čas je za nov odmerek TABELTOL-a!

Ana Monro, 27. oktober 2019 ― GAMmedica, farmacevtska sekcija Gledališča Ane Monro, je izdelala Tabletol, (namišljeno) zdravilo, ki preprečuje ali odpravlja muhavost, nejevoljo in slabo razpoloženje, ki se vas lahko poloti v kratkih in hladnih jesenskih dneh. O njegovi učinkovitosti se lahko prepričate v petek, 8. novembra ob 19.00 v Studiu GAM (Trg Prekomorskih brigad 1, Ljubljana). V izogib čakalnim vrstam vas ... The post Čas je za nov odmerek TABELTOL-a! appeared first on Ana Monro.
Čarobna piščal

Čarobna piščal

Koridor, 27. oktober 2019 ― V Čarobni piščali ljubljanska Opera ponovno dokazuje, da premore tehnično in igralsko vrhunske soliste, ki so sposobni odlično izvesti tudi najzahtevnejša operna dela. The post Čarobna piščal appeared first on Koridor – križišča umetnosti.
Na Rakeku jim ni dolgčas

Na Rakeku jim ni dolgčas

Notranjsko primorske novice » Kultura, 27. oktober 2019 ― Rakek – Pod okriljem Kulturnega društva Rak Rakek, ki oktobra obeležuje 17-letnico delovanja, so številne sekcije: likovna, klekljarska, gledališka, mozaična, folklorna, mešani zbor in vokalna skupina Cluster. Predsednica društva Danica Štefančič pravi, da so zadovoljni s tem, da obiskovalci prepoznavajo kakovost njihovih prireditev in razstav. V zadovoljstvo jim je, da člani sodelujejo v projektih in na dogodkih tudi v tujini. 8. Mednarodni folklorni festival, folklorna skupina KD Rak Rakek, športna dvorana, Rakek, 12. oktober 2019 Foto: Ljubo Vukelič/Občina Cerknica Praznični mesec so obogatili s številnimi prireditvami in razstavami. Najodmevnejši dogodek je 12. oktobra pripravila folklorna skupina, ki je v domači športni dvorani priredila 8. Mednarodni folklorni festival. Poleg njih so zaplesali še folklorna skupina KUD Seljačka sloga s Hrvaške in gostje iz Beltincev, folklorna skupina KUD Beltinci in Marko banda z nepozabnimi zvoki cimbal in odličnim repertoarjem. Z gosti so se folklorniki letos srečali že drugič, saj so poleti gostovali v Zadubravlju ter Beltincih. Vokalna skupina Cluster je 5. oktobra na Uncu pripravila prireditev Včasih je luštno blo. Pripravili so različne delavnice, predstavili ličkanje koruze, obiskovalci pa so si lahko ogledali razstavo izdelkov iz koruze. Organizatorke so dogodek začinile s petjem, z zvoki harmonike pa domačin Benjamin Škrab. 1. oktobra so namenu predali mozaično steno pri centru starejših v Cerknici, 18. oktobra pa je mozaična sekcija v galeriji sv. Barbare v Idriji razstavila mozaike na temo Raziskovanja. Na odprtju letne razstave 12 umetnikov likovne sekcije, ki je izbrala motive iz domačega okolja, naslikane predvsem z lopatko, so 8. oktobra v knjižnici na Rakeku sodelovale članice klekljarske sekcije. Te so za motiv izbrale nageljne. Razstava je na ogled do 8. novembra. Praznovanje obletnice so v društvu zaokrožili 18. oktobra na rakovški šoli z letnim koncertom Mešanega pevskega zbora Rak Rakek pod

Nagrade 54. Festivala Borštnikovo srečanje

Borštnikovo srečanje, 27. oktober 2019 ― NAGRADE IN UTEMELJITVE 54. FESTIVALA BORŠTNIKOVO SREČANJE Umetniški direktor Aleš Novak Selektor Matjaž Zupančič Strokovna žirija Uršula Cetinski (predsednica), Andreja Kopač, Aldo Milohnić, Dora Ruždjak Podolski, Giorgio Ursini Uršič Zaključno mnenje žirije o 54. Festivalu Borštnikovo srečanje Gledališče je umetnost, ki ima v Sloveniji dolgo in častitljivo tradicijo. Razpira pomembna bivanjska in družbena vprašanja, kar je seveda obarvano s posebnostmi prostora, v katerem je. Kljub temu na odrih po Sloveniji nastajajo predstave, ki navdihujejo in vznemirjajo tudi gledalce in strokovno javnost po vsem svetu. Po čem si bomo zapomnili 54. Festival Borštnikovo srečanje? V predstavah, ki smo jih videli, ne moremo prezreti dejstva, da slovensko gledališče ni ustvarjalno področje, ki ga slovenska družba navdušeno podpira. Kot gledalci seveda vsakič, ko obiščemo gledališče, pričakujemo vznemirljivo doživetje, ki bogati življenje. Po drugi plati pa smo precej zadržani v trenutku, ko je gledališko ustvarjanje potrebno tudi v resnici podpreti. Če pogledamo evropski gledališki zemljevid, za našo državo ne moremo trditi, da je obljubljena dežela. Tudi predpisani modeli, v katerih ustvarjajo gledališki zavodi in neodvisne skupine, so ustvarjanju prej v breme kot v prid. Te razmere lahko razberemo tudi v predstavah letošnjega tekmovalnega programa. Povedano malo bolj po domače: trata je čisto drugače pokošena, kadar imamo res dobro kosilnico. Zato je izjemno vzpodbudna ustvarjalna moč igralk in igralcev vseh generacij, od najmlajših, ki so šele končali umetniško akademijo, do prekaljenih gledaliških mačk in mačkov. Igralke in igralci, ki so nastopili na letošnjem Festivalu Borštnikovo srečanje, so pokazali dobro obvladovanje različnih tehnik igre, gledaliških žanrov in pristopov, ki so jih obarvali s posebnostmi lastne osebnosti. V predstavah letošnjega festivala ni mogoče prezreti cele vrste dobrih igralskih vlog, med njimi tudi presežnih.

Matjaž Rušt - NOVI SVET

Fotogalerija Stolp, 27. oktober 2019 ― Fotograf Matjaž Rušt je zavoljo obširnega fotografskega ciklusa obiskal slovenske skupnosti v ZDA (Cleveland), Argentini (Buenos Aires, Mendoza) in Avstraliji (Sydney, Melbourne), da bi pobliže spoznal njihov način življenja, ki je često razpet med nacionalno in kulturno pripadnostjo domovini in neizbežnostjo asimilacije v dominantno kulturno okolje. Avtorja je zanimalo ohranjanje identitete v okoljih, ki so v družbenem, političnem, ekonomskem in kulturnem smislu povsem drugačni od matice,...

Matjaž Rušt - NOVI SVET

Fotogalerija Stolp, 27. oktober 2019 ― Fotograf Matjaž Rušt je zavoljo obširnega fotografskega ciklusa obiskal slovenske skupnosti v ZDA (Cleveland), Argentini (Buenos Aires, Mendoza) in Avstraliji (Sydney, Melbourne), da bi pobliže spoznal njihov način življenja, ki je često razpet med nacionalno in kulturno pripadnostjo domovini in neizbežnostjo asimilacije v dominantno kulturno okolje. Avtorja je zanimalo ohranjanje identitete v okoljih, ki so v družbenem, političnem, ekonomskem in kulturnem smislu povsem drugačni od matice,...
1959 Ljubljana – Ledinska imena (1)

1959 Ljubljana – Ledinska imena (1)

Stare slike (Cerknica), 27. oktober 2019 ― Tudi ledinska imena so del našega izročila, ki se izgublja. Vsaka kotlina, vsak greben, vsaka njiva ima svoje ime. Novim priseljencem v naše kraje sploh niso znani. Tudi sam imam težave s poimenovanjem posameznih predelov Cerkniškega jezera in okolice Cerknice. Že od samega začetka objavljanja prispevkov na Stareslike me je preganjala misel, da bi bilo […]

Matjaž Rušt - NOVI SVET

Fotogalerija Stolp, 27. oktober 2019 ― Fotograf Matjaž Rušt je zavoljo obširnega fotografskega ciklusa obiskal slovenske skupnosti v ZDA (Cleveland), Argentini (Buenos Aires, Mendoza) in Avstraliji (Sydney, Melbourne), da bi pobliže spoznal njihov način življenja, ki je često razpet med nacionalno in kulturno pripadnostjo domovini in neizbežnostjo asimilacije v dominantno kulturno okolje. Avtorja je zanimalo ohranjanje identitete v okoljih, ki so v družbenem, političnem, ekonomskem in kulturnem smislu povsem drugačni od matice,...

BIO 26. Popoldan odprtega znanja

MAO, 27. oktober 2019 ― Na partnerskih institucijah si bo mogoče ogledati projekte, ki so nastali v okviru bienala. Pri tem bodo prisotni člani skupin, ki bodo projekte podrobno predstavili ter razložili svoj proces izdelovanja in oblikovanja rešitve za posamezno institucijo.

Od klasike do tehnoburleske

Borštnikovo srečanje, 27. oktober 2019 ― Festivalska sobota je v dopoldanskih urah ponudila Rajzefirbčno KulTuro z vinom, Alma mater Europaea – Akademija za ples je pripravila okroglo mizo Baletno izobraževanje v Sloveniji od predšolske vzgoje do II. bolonjske stopnje. Gledališki večer smo začeli z zadnjo tekmovalno predstavo Macbeth v izvedbi SNG Nova Gorica; sledil je pogovor z ustvarjalci predstave. V Lutkovnem gledališču Maribor sta s predstavo Kraljica mati gostovala Gledališče Koper in Mestno gledališče Ptuj. S predstavo Overload/Preobremenitev italijanskega umetniškega ansambla Sotterraneo smo zaključili letošnji obsežni mednarodni program. Za konec dneva pa smo se na Malem odru Narodnega doma zabavali ob tehnoburleski Tatovi podob; produkcija Emanat v sodelovanju s Klubom Gromka in Masko Ljubljana. Več utrinkov v foto galeriji. 

Kulturna panorama

ARS Kulturna panorama, 27. oktober 2019 ― Umetnost in institucije v boju proti pluralizmu Knjižni sejem na Dunaju, simpozij Umetnost in institucije v boju proti pluralizmu, nagrada bert Vladu Novaku, restavrirana kopija filma Ne joči, Peter, 250. obletnica najstarejše gledališke stavbe na Slovenskem v Idriji, razstava ob obletnicah rojstva in smrti slikarja in grafika Božidarja Jakca v Novem mestu in razstava nagrajencev preteklih grafičnih bienalov v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani sestavljajo današnjo oddajo.
Vlado Novak

Vlado Novak

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 27. oktober 2019 ― Dobitnik priznanja bert za življenjsko delo Oddajo Naši umetniki pred mikrofonom posvečamo dramskemu in filmskemu igralcu Vladu Novaku. 12. novembra bo namreč v Slovenski kinoteki prejel nagrado bert za življenjsko delo na področju filmske in televizijske igre. Ustvaril je več kot šestdeset filmskih vlog, v gledališču pa vsaj še dvakrat več, Društvo slovenskih režiserjev mu nagrado podeljuje, kot je bilo zapisano, ker je Vlado Novak “vedno z dušo in srcem pri stvari”. Igralca, ki je že dobil številne nagrade, tudi nagrado Prešernovega sklada iIn Borštnikov prstan leta 2014, je pred mikrofon povabil Marko Golja.
še novic