Novice

2019-12-18

Psihogeografija Londona

Razpotja, 18. december 2019 ― Foto: Jess J, Flickr Muanis Sinanović Ko mi ob vstopu v postajališče podzemne železnice South Kensinghton prodajalec južnoazijskega porekla postreže z v mikrovalovki pogreto zelenjavno samoso za funt in petindevetdeset penijev, se mu zahvalim v naših jezikih: hvala. Medtem ko hitim popravljat svojo napako, pomislim, da ni nič nenavadnega, še več, da je to v svoji redkosti in nenavadnosti nekaj povsem običajnega. *** Vilinske graščine, varovane soseske in puste podeželske hišice, vse opremljene z nezgrešljivo rdečkasto opečnato fasado, pred katerimi so ob praznih cestah parkirani vrhunski, toda ne športni avtomobili, med njimi kakopak kakšna nova verzija mini morisa; v somraku soseska dobiva zlovešče podtone, iz enega od vhodov pride ženska z zatemnjenimi očali in pravi čas se spomnim, da se tu vozi po levi, zato moram tudi sam zamenjati stran pločnika; pri srečnem izogibu se najina pogleda za hip srečata in na njenem obrazu razberem tihi obup, ki preveva ulice Chealseaja, milijonarske naselbine, ki zaudarja po večno trohneči idili buržoazije, buržoazije, ki je ves čas v krizi, ves čas na robu ovrženja in prehoda v avtentični družbeni red, s tem, da se to ovrženje na njeno nesrečo nikoli ne zgodi.

Psihogeografija Londona

Razpotja, 18. december 2019 ― Foto: Jess J, Flickr Muanis Sinanović Ko mi ob vstopu v postajališče podzemne železnice South Kensinghton prodajalec južnoazijskega porekla postreže z v mikrovalovki pogreto zelenjavno samoso za funt in petindevetdeset penijev, se mu zahvalim v naših jezikih: hvala. Medtem ko hitim popravljat svojo napako, pomislim, da ni nič nenavadnega, še več, da je to v svoji redkosti in nenavadnosti nekaj povsem običajnega. *** Vilinske graščine, varovane soseske in puste podeželske hišice, vse opremljene z nezgrešljivo rdečkasto opečnato fasado, pred katerimi so ob praznih cestah parkirani vrhunski, toda ne športni avtomobili, med njimi kakopak kakšna nova verzija mini morisa; v somraku soseska dobiva zlovešče podtone, iz enega od vhodov pride ženska z zatemnjenimi očali in pravi čas se spomnim, da se tu vozi po levi, zato moram tudi sam zamenjati stran pločnika; pri srečnem izogibu se najina pogleda za hip srečata in na njenem obrazu razberem tihi obup, ki preveva ulice Chealseaja, milijonarske naselbine, ki zaudarja po večno trohneči idili buržoazije, buržoazije, ki je ves čas v krizi, ves čas na robu ovrženja in prehoda v avtentični družbeni red, s tem, da se to ovrženje na njeno nesrečo nikoli ne zgodi.

18. decembra 1863 se je rodil Franc Ferdinand, avstrijski nadvojvoda

Kamra.si, 18. december 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...18. decembra 1863 se je rodil Franc Ferdinand (nemško Franz Ferdinand von Österreich-Este), avstrijski nadvojvoda. Umrl je  28. junija 1914 v Sarajevu.  Bil je pripadnik habsburške dinastije. Njegov oče Karl Ludvik je bil brat cesarja Franca Jožefa. Leta 1889 se je njegovo življenje dramatično spremenilo. Njegov bratranec Rudolf Habsburški, edini sin Franca Jožefa in zato prestolonaslednik, si je 30. januarja v lovski koči Mayerling vzel življenje. S tem je pravica do prestolonasledstva pripadla Karlu Ludviku, ki pa je umrl za posledicami tifusa. S tem je Franc Ferdinand postal prvi v vrsti za prestol. Pred morganatsko poroko z žensko iz zanj prenizkega stanu, češko grofico Sofijo Chotek (po poroki vojvodinjo Hohenburško), se je strinjal, da s tem njegovi bodoči otroci izgubijo pravico do prestola. Cesar Franc Jožef in večina rodbine se poroke niso udeležili. Ni se strinjal z mnogimi političnimi smernicami tedanje Avstro-Ogrske. Zavzemal se je za splošno moško volilno pravico, ki bi pomenila konec madžarske prevlade v ogrskem delu monarhije. Njegove ideje o ustanovitvi tretjega, slovanskega kraljestva, ki bi vključevalo Bosno in Hercegovino kot branik pred tistim, kar je notranje ministrstvo imelo za srbski iredentizem, so zbujale nestrinjanje pri zagovornikih in podpornikih tedanje ureditve dualizma - dvojne monarhije (Avstrije in Ogrske).
Izšel je angleški vodnik po razstavi Jaz, mi in drugi

Izšel je angleški vodnik po razstavi Jaz, mi in drugi

SEM, 18. december 2019 ― Pred koncem leta je izšel angleški vodnik po drugi stalni razstavi z naslovom I,We and Others: Images of My World: A Guide to the Slovene Ethnographic Museum Permanent Exhibition. Z njim obeležujemo desetletnico razstave (2009-2019). Stalna razstava Jaz, mi in drugi: podobe mojega sveta je "razstava o človeku in njegovem umeščanju v svet". Zasnovana je kot razstavni razmislek o tem, kaj je človek in kako biti Človek kot del Sveta. Pozornost usmerja v vprašanje (ki ima mnogo delnih in prav nobenega celostnega odgovora), kako se narava človeške vrste ter specifično družbeno-kulturno okolje medsebojno dopolnita v vsakem človešekm bitju posebej in kako se skozi njegovo tvorno delovanje v svetu ponovno vzpostavljata. Razstava ni poetična pripoved o naši družbi, naši kulturi in naši zgodovini. Pravzaprav bolj opozarja na relativnost pojma Nas in našega in na pomen Drugega in drugačnega. To pa je srž vprašanja o družbenih identitetah oziroma identitetnih procesih na ravno osebnega in skupinskega življenja; zajeto je tudi v naslovni besedni zvezi jaz-mi-drugi. Drugi del naslova (podobe mojega sveta) govori o razmerju med stvarnim, velikim svetom in posameznikovimi subjektivnimi predstavami o sebi. Cena vodnika je 20€. Kupite ga lahko v naši muzejski trgovini.
Mariborska Fotogalerija Stolp prva slovenska galerija za fotografijo

Mariborska Fotogalerija Stolp prva slovenska galerija za fotografijo

Misli, 18. december 2019 ― Letos mineva 40 let, odkar je takratna mariborska mestna uprava dodelila židovski stolp Fotoklubu Maribor, da v njem uredi prvo slovensko galerijo za sodobno fotografijo. Po besedah predsednika kluba Branimirja Ritonje so jo uredili z udarniškim delom in na takšni podlagi temelji njeno delo še danes. Kljub temu so postavili že več kot 400 razstav.

Nočni obisk: Dragana Afirević in Rok Vevar

Kino Šiška, 18. december 2019 ― Kaj se skriva pod naslovom letošnjega CoFestivala sodobnega plesa in koreografije? Aktualno vprašanje prihodnosti: kaj lahko ples naredi, kako lahko ravna s telesi, če so zaradi zgodovinskega trenutka, v katerem živimo, zaznamovana s temeljnim primanjkljajem svojih časovnosti?

Cofestival

Kino Šiška, 18. december 2019 ― November je nabit z vsem živim, kulturno prekipevajoč - prebijmo se med evente in začnimo s CoFestivalom 2019! Ustanovitev mednarodnega festivala sodobnega plesa z nazivom CoFestival sega v leto 2012, ko so v Sloveniji na področju kulture začele postajati vidne konture finančne krize . Logično je sledil prvi val finančne erozije, ki je v prekaren položaj začel potiskati sodobnoplesno produkcijo in njene festivale. Februarja 2012 je tedanja druga Janševa vlada - takoj po inavguraciji - napovedala ukinitev novoustanovljenega Centra sodobnih plesnih umetnosti, krajše CSPU. Po principu upaj na najboljše, pripravi se na najslabše so se ustvarjalci in ustvarjalke na področju sodobne plesne umetnosti povezali.
Na DSP zimsko branje v okviru akcije World Poetry Movement

Na DSP zimsko branje v okviru akcije World Poetry Movement

Misli, 18. december 2019 ― Na Društvu slovenskih pisateljev (DSP) bo zvečer potekalo zimsko branje članov društva in drugih avtorjev, s katero se pridružujejo globalni pesniški akciji World Poetry Movement. Ta z branji po svetu poudarja, da je "poezija pot do miru". S tem naslovom se v novembru in decembru dogajajo branja v 75 državah.

V pričakovanju Cofestivala 2019

Kino Šiška, 18. december 2019 ― V petek 22. novembra 2019 se bo pričela 8. izvedba mednarodnega festivala sodobnega plesa CoFestival, ki bo potekal do srede, 27. novembra 2019. Uprizoritve se bodo sicer pričele dogajati že dan pred otvoritvijo, ko bo v Stari mestni elektrarni Elektra Ljubljana premierno zaživela predstava slovenskega koreografa in plesalca Jana Rozmana z naslovom MEMEMEME, še pred tem pa nas bo v dopoldanskih urah ogrel umetniški laboratorij Darka Dragičevića.

CoFestival 2019: Ujemanje

Kino Šiška, 18. december 2019 ― Na otvoritvenem večeru CoFestivala v Kinu Šiška smo si imeli priložnost ogledati rezultat drugega sodelovanja ameriške koreografinje Deborah Hay in švedskega baleta Cullberg. Predstava z naslovom Ujemanje združuje močno gibalno komponento z ustreznimi teatralnimi vložki, ki s svojo nenavadnostjo in občasno duhovitostjo razbijejo kontinuiteto plesnega aspekta.

CoFestival 2019: Analiza v temnem polju

Kino Šiška, 18. december 2019 ― V okviru CoFestivala 2019 smo si 24. novembra 2019 v Stari mestni elektrarni Elektro Ljubljana imeli priložnost ogledati odlično predstavo z naslovom Analiza v temnem polju. Koreograf Jefta van Dinther v njej raziskuje intenziteto in karakteristike človeškega življenja ter človeškosti in se ukvarja s poglavitnimi razlikami med človekom in humanoidnimi (znanstvenofantastičnimi) formami bitij. Hkrati opozarja tudi na čedalje opaznejši vdor oziroma vpletenost medicine v telo, pri čemer za osnovo vzame razvoj umetne inteligence, ki skuša čim bolje kopirati človeku lastne kognitivne zmožnosti, s tem pa ga lahko celo nadomesti. Ustvarjalci nas popeljejo skozi boleče lep prikaz aktualne tematike, ki nas zadeva v večji meri, kot se tega zavedamo.

CoFestival 2019: Rejvmašina

Kino Šiška, 18. december 2019 ― Na letošnji ediciji CoFestivala sta se 26. novembra 2019 v Kinu Šiška med drugimi predstavila avstrijska ustvarjalca Doris Uhlich in Michael Turinsky s predstavo Rejvmašina. Zanimanje koreografinje za nekonvencionalna performativna telesa se na odru ne prikazuje prvič, ravno tako ne njena raba tehnološko-medicinskih in tehnoloških pripomočkov. Združitev teh dveh zanimanj je prineslo idejo o združitvi tehno glasbe s koreografom, plesalcem in filozofom na vozičku Michaelom Turinskym.

Dežurni Krivci Svašta

Kino Šiška, 18. december 2019 ― V tokratni Svaštarnici se pogovarjamo z Igorjem Ketišem iz skupine Dežurni krivci. Skupina je pred kratkim izdala svoj peti album Narobe svet, ki ga bodo jutri predstavili v Kinu Šiška.

Svaštalom

Kino Šiška, 18. december 2019 ― Govorimo z umetnikom Tadejem Droljcem o njegovem avdiovizualnem delu Žarkolom, ki ga bo 10. decembra predstavil v Kinu Šiška.

Tadej Droljc in Anže Zorman

Kino Šiška, 18. december 2019 ― Dr. Tadej Droljc bo v torek v Kinu Šiška na koncertno zelo šitibizi večer poskušal položiti konkurenco s predstavitvijo treh avdio-vizualnih del. Najaktualnejše bo Žarkolom! Gospod Zorman pa je producent dotične zadeve, Tadejev kolega, radijec, znalec, zakaj pa ne? Pokramljali bomo!

Superform: Fluent design

OUTSIDER, 18. december 2019 ― Uspešno tehnooško podjetje Microsoft si je želelo osvežitve pisarniških prostorov v ljubljanski Kristalni palači, za njihovo notranjo opremo pa so poskrbeli arhitekti iz pisarne Superform. Zdi se, da v svetu tehnologije fizično okolje ni prioriteta: zavesti uporabnikov in načrtovalcev programske opreme so popolnoma ločene od fizičnega telesa in se za dolga obdobja do kraja potopijo… The post Superform: Fluent design appeared first on OUTSIDER.
Mehka glina duš

Mehka glina duš

Odzven, 18. december 2019 ― Erika Vouk, Janko Glazer, Boris A. Novak ..., to je zgolj nekaj pesniških imen, ki jim je Peter Andrej dal glasbeno dimenzijo. Peter Andrej glasbene dimenzije ustvarja tudi za lastni pesniški glas in da sta po njegovem mnenju ti dimenziji neločljivi. To dokazuje z novo ploščo.
Obisk Dedka Mraza

Obisk Dedka Mraza

Kinodvor, 18. december 2019 ― Na snežno jutro 14. decembra, nas je obiskal dobri mož - vabljeni k ogledu fotografij. Znova nas obišče v soboto, 21. decembra ob 16:00.
RAZPIS MENTORSKEGA PROGRAMA ZA NEUVELJAVLJENE TALENTE EU PROJEKTA VSAKA ZGODBA ŠTEJE/EVERY STORY MATTERS

RAZPIS MENTORSKEGA PROGRAMA ZA NEUVELJAVLJENE TALENTE EU PROJEKTA VSAKA ZGODBA ŠTEJE/EVERY STORY MATTERS

Javna agencija za knjigo, 18. december 2019 ― Javna agencija za knjigo RS skupaj z Acesso Cultura, Associação Cultural (PT), Bluedar (DE), Mediart International (HR), Stichting ROSE (NL) in Vlaams Fonds voor de Letteren (BE) sodeluje v projektu  EU Vsaka zgodba šteje/Every story matters. Projekt Vsaka zgodba šteje/Every story matters je zasnovan z zavedanjem, da imajo knjige veliko družbeno moč: branje širi obzorja in krepi empatijo. Otroci in mladostniki se v likih prepoznajo in se vanje vživijo, vendar pa knjižna ponudba nemalokrat zaostaja za vse bolj pestrimi ozadji, družinami in okolji, iz katerih otroci in mladostniki izhajajo. Cilj projekta je zato spodbuditi celotno produkcijsko verigo otroške in mladinske literature, ki temelji na inkluzivnosti, multikulturnosti in raznolikosti: od pisanja in izdajanja do prodaje. Partnerji projekta bodo avtorjem knjig zagotovili mentorstvo, založnikom in agentom usposabljanje, da bodo znali prepoznati tovrstne knjige in jih ustrezno promovirati, otroke in mladostnike pa bodo aktivno vključili v celoten proces in pri njih skušali zaznati želje, potrebe, ideje in vizije ter seveda odzive na rezultate projekta, s čimer bo vzpostavljen učinkovit dialog med producenti in uporabniki literature. Ena izmed aktivnosti projekta je tudi mentorski program za še neuveljavljene in nadarjene talente. V njem bo sodelovalo šest izbranih nadarjenih avtorjev ali avtoric iz šestih različnih držav EU. Aktivnosti mentorskega programa:  kontinuirano enoletno delo z izbranim mentorjem na področju priprave slikanice brez besed,  dostop do brezplačnih spletnih masterclassov, namenjenih poglabljanju znanja na področju promocije inkluzivnosti, multikulturnosti in raznolikosti v otroških slikanicah,  gostovanje na 2-tedenski rezidenci v eni izmed sodelujočih držav,  kritje potnih stroškov in stroškov bivanja za obisk knjižnih sejmov v Bologni in Frankfurtu v letih 2020 in 2021, kjer boste predstavljali svoje delo,  plačilo v vrednosti 1000 evrov bruto, ohranitev avtorskih pra

Otepanje

Gorenjski muzej, 18. december 2019 ― na Štefanovo, v četrtek, 26. decembra 2019, od 18.30 ure dalje  v Oplenovi hiši pod Studorom Obiščite nas, saj novoletno voščilo otepovcev prinaša srečo. Vljudno vabljeni Read More

Metka Zupanič: Nočno nebo, 2019

Kamra.si, 18. december 2019 ― Knjižnica Ivana Potrča Ptuj vabi na ogled instalacije Metke Zupanič Nočno nebo, 2019.Instalacija bo na ogled v razstavišču knjižnice od 20. decembra 2019 do 6. januarja 2020. Metka Zupanič je uveljavljena večmedijska umetnica, ki jo zanimajo predvsem aktualni problemi moderne informacijske družbe. V zadnjih letih se intenzivno posveča zlasti tematiziranju obsesivne militantnosti sodobne družbe.
To je snov, iz katere so narejene nočne more

To je snov, iz katere so narejene nočne more

LUD Literatura, 18. december 2019 ― Noč ne more pokriti dneva s plaščem pozabe. Dneva, kot je bil ta, ki leži na tleh, kakor truplo obkroženo s policijsko kredo, pa niti v sanjah. No, v sanjah še posebej! Še posebej ne! Naše majhno življenje je obkroženo s spanjem, in ko v sanjah iščemo pozabo, tam najdemo sebe in svoj lastni spomin.

Podjetniški izzivi 2019

Fakulteta za dizajn, 18. december 2019 ― V petek, 13.12. 2018 je Inkubator Sežana gostil študente Fakulteta za dizajn. Pripravili so tekmovalni dogodek na temo reševanja podjetniških izzivov s področja razvoja blagovne znamke. Študentje so dobili priložnost, da svojo kreativnost preizkusijo pri reševanju konkretnih izzivov podjetij, vključenih v Inkubator Sežana. Izzive sta zastavila dva podjetja: Linguarium, Lea Pozar s.p. in Atren d.o.o. […] The post Podjetniški izzivi 2019 appeared first on Fakulteta za dizajn.

JUNEMA z novim singlom Ne veš

Celinkin-e-novice, 18. december 2019 ― Nova skladba Ne veš, ki jo Junema pošilja na radijske valove in medmrežje govori o navezanosti. O tem, kako težko je spustiti in oditi. O tem kako tisti, ki gredo, ne vede še dolgo ostajajo tu. “Ne veš, da od … Continue reading →
V ožjem izboru za mednarodnega oskarja deset filmov

V ožjem izboru za mednarodnega oskarja deset filmov

Misli, 18. december 2019 ― Ameriška filmska akademija je objavila ožji izbor desetih filmov za oskarja za najboljši mednarodni film. Izmed 93 kandidatov je izbrala filme iz Češke, Estonije, Francije, Madžarske, Severne Makedonije, Poljske, Rusije, Senegala, Južne Koreje in Španije. Nagrado bo prvič podelila z novim imenom, pet nominirancev bo razglasila 13. januarja.
Zadnji del Vojne zvezd prihaja v kine po Sloveniji

Zadnji del Vojne zvezd prihaja v kine po Sloveniji

Misli, 18. december 2019 ― V nekaterih slovenskih kinih si bo že danes mogoče predpremiero ogledati zadnji del znanstvenofantastične sage Vojna zvezd; Vzpon Skywalkerja v režiji J.J. Abramsa. Deveti del se dogaja leto dni po dogodkih iz filma Poslednji jedi. Gledalce bo ponesel na poslednje epsko popotovanje v galaksijo daleč daleč stran, kjer se bodo pojavile nove legende.

Zidovi sredi glav – Jon Agee. Zid sredi knjige. Grlica, 2019. Prevedla Janja Remškar / Veronika Šoster

Trubarjeva hiša literature, 18. december 2019 ― Čeprav je ameriški ilustrator Jon Agee na sceni že dolgo časa (svojo prvo knjigo je izdal leta 1982) in je tudi razmeroma prepoznaven (hvalil ga je celo slavni Maurice Sendak, avtor kultne Where the Wild Things Are), ga pri nas šele dobro začenjamo spoznavati. Lani je pri založbi Skrivnost izšla njegova knjiga Življenje na Marsu, letos pa se ji je pri založbi Grlica pridružila še fascinantna in provokativno naslovljena Zid sredi knjige. Gre za dve izmed njegovih najnovejših slikanic, in obe delujeta na principu neke domislice, ki jo avtor potem izpelje po svoje. Zid sredi knjige že s svojim naslovom nakazuje, da bo metatekstualen, da bo torej šlo za knjigo, ki se »zaveda« tega, da je knjiga. To v praksi pomeni, da se knjiga sama sproti komentira, kar je za radovedno in nadobudno otroško publiko še posebej zanimivo. Ob branju takih knjig se namreč zdi, da ima avtor neko magično moč, saj z bralcem neposredno komunicira kar izmed strani.
Katera bo beseda leta 2019?

Katera bo beseda leta 2019?

ARS Jezikovni pogovori, 18. december 2019 ― Finalistke: brezogljični, milenijec, nebralec, novinec, podnebje, prisilka, skiro, šarcizem, trgovinska vojna, in volk. Izbrane so finalistke za besedo leta 2019. Glasovalo se bo lahko za besedo ali besedno zvezo izmed 10-ih finalistk, po besednem redu so: brezogljični, milenijec, nebralec, novinec, podnebje, prisilka, skiro, šarcizem, trgovinska vojna in volk. Brezogljični je ena izmed številnih besed, ki se uporabljajo v zadnjem letu zaradi zavračanja podnebnih ukrepov. Med različnimi predlogi so jo izbrali, ker gre za novejšo besedo. Zaradi onesnaževanja je med finalistkami tudi beseda podnebje. Med takšnimi, ki označujejo negativne smernice je nebralec. V Sloveniji smo prav letos dobili rezultate petletne raziskave, ki kaže občutno povečanje nebralcev. Finalistka novinec se navezuje na Luko Dončiča, ki je  prejel priznanje za novinca leta v ameriški košarkarski ligi NBA. Milenijci so pripadniki generacije, ki je visoko izobražena, obvlada digitalne tehnologije in ima slabe možnosti zaposlitve. Prisilka je prisilna poravnava, za šarcizem je kriv predsednik vlade Marjan Šarec, trgovinska vojna izhaja iz ukrepov ameriškega predsednika Donalda Trumpa, volk iz zahtev po odstrelu, beseda skiro, ki izhaja iz nemščine, pa je med finalistkami zaradi občutno povečane rabe skirojev. Akcija poteka na pobudo Znanstveno-raziskovalnega centra SAZU, spletnega portala RTV Slovenija in časopisne hiše Delo. Za svojo besedo leta boste lahko glasovali od 3. januarja, zmagovalka bo razglašena 9. januarja točno opoldne. Ob njej bodo uporabniki slovenskega znakovnega jezika prvič lahko razglasili tudi kretnjo leta. Zbirajo tudi najlepšo pesem iz finalistk za besedo leto. Gostja oddaje je članica strokovne komisije dr. Simona Klemenčič z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
20 let ŠKUC GLEDALIŠČA

20 let ŠKUC GLEDALIŠČA

ARS Oder, 18. december 2019 ― O neodvisni umetniški produkciji z umetniškim vodjo ŠKUC GLEDALIŠČA, režiserjem Alenom Jelenom. Naš uprizoritveni prostor zaznamujejo zelo bogate, kakovostne in raznovrstne umetniške poetike, ki nastajajo v produkciji nevladnih organizacij. Številne – kljub pogosto težavnim produkcijskim razmeram, ki segajo od finančne do prostorske podhranjenosti – slavijo visoko letnico delovanja. Med njimi je tudi ŠKUC-Gledališče, ki je dan pred iztekom leta 2019 vstopilo v dvajseto leto svojega delovanja. Pred mikrofon smo povabili njegovega umetniškega direktorja, režiserja Alena Jelena. V pogovoru bomo navedli nekatere značilnosti gledališča ŠKUC, govorili pa bomo tudi o širših izzivih delovanja na področju neodvisne umetniške produkcije.
Sherlock Holmes v glasbeni preobleki /2/

Sherlock Holmes v glasbeni preobleki /2/

ARS Skladatelj tedna, 18. december 2019 ― Na sledi glasbi, ki je obdajala znamenitega detektiva Cikel Skladatelj tedna smo tokrat naslovili Sherlock Holmes v glasbeni preobleki. Slavni detektiv se je veliko ukvarjal z glasbo. Igral je dragoceno Stradivarijevo violino ter občasno komponiral. Obiskoval je koncerte in operne predstave ter se v prostem času posvečal študiju srednjeveške glasbe in renesančne polifonije. A žal se je njegov prijatelj in sodelavec doktor Watson na glasbenem področju izkazal za nekoliko nezanesljivega kronista. Pri izbiri glasbe bomo zato uporabili Holmesove lastne detektivske metode ter izkoristili vsak še tako majhen namig.
še novic