SPRP, 7. januar 2020 ― Končalo se je leto 2019 in pred nami so novi izzivi ter cilji v letu 2020. Naj bodo le-ti doseženi pri slehernemu izmed nas. Kot je že v navadi, v začetku novega leta predstavimo sveže stvaritve, ki so jih v preteklem letu »zakrivile« domače skupine. Na kompilaciji »Punk Rock Val 19« je tako svoje mesto našlo 16 skupin, ki so leto 2019 zaznamovale z izdajo albuma, vsaka pa je prispevala po dve pesmi. Kot bonus skupina je na izdaji pristala še pAnkaranska godba Svinjske Tačke in tako smo prišli do končne številke 17 udeležencev. Kompilacija tako združuje punkerske vrhunce v preteklem letu v deželi pod Alpami. Izšla je v digitalni obliki pod okriljem ZPP (Založbe Punk Portala) in je dostopna tukaj. Ob te priložnosti se zahvaljujemo vsem izvajalcem za sodelovanje, aktivno delovanje in ustvarjalnost na glasbeni grudi. Zahvala gre tudi Inji Prebil ter Ambrožu Pušniku za kreacijo naslovnice izdaje. Punk Rock Val 19 by V/A Kompilacija združuje glasbene izvajalce z različnih (pod)zvrsti punka, pa tudi širše. Leto 2019 je odprla izdaja »Anarthas« skupine INMATE. Metalcore navdih, eksplozivne kitare, udarna ritem sekcija in energičnost vokalista jim širi poslušalstvo z vsakim koncertom posebej. V februarju je izšel EP skupine Štuk - 3. Ta punk rock dvojec brez krmarja, podprt z lastnim znanjen in produkcijo, je postal zanimiv primerek na domače sceni, ki nastope začini še z obraznimi maskami. Alberto Tomba se je v smučino spustil v marcu in nam v cilj prinesel split album s skupino Trobec. No, da ne bo pomote, Alberto Tomba je powerviolence kreacija iz Ljubljane, ki poleg snega trosi še kaos težkih rifov. V maju smo se lahko razveselili drugega celovečerca skupine ParliamentAttack, »Životinjsko carstvo«. Gre za punk rock kolektiv, ki rad hardcore publiko sprovocira s kakšno otožno balado. Punk rock publiko pa radi v obratni smeri sprovocirajo ali celo šokirajo Smeče od Smeča (SxOxSx) s svojimo grind noisecorom. V maju so navrgli album »Soldiers of Satan«. Tega mesec

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 7. januar 2020 ― Kiparka Tejka Pezdirc se v svojem delu ukvarja z vprašanjem identitete skozi pojem odsotnosti. Pri zasnovi svojih del veliko časa nameni raziskovanju na terenu, ki vključuje zapisovanje, skiciranje, zbiranje predmetov, fotografij, pisem in zgodb. Z ozirom na zbrani material oblikuje kiparske fragmente, ki jih v galerijskih postavitvah sestavi v zaokroženo vsebinsko in formalno celoto. Pri tem jo zanima, kako se vsebine skozi proces formiranja kiparskih del spreminjajo, kako individualno izginja in univerzalno ostaja. Skozi tematiko hkratne prisotnosti in odsotnosti se hkrati dotika tudi temeljnih bivanjskih vprašanj, kot so minevanje, nastajanje, prehajanje, in s tem povezanega nelagodja kot primarnega človekovega občutja. Slednje je tudi osrednja tema razstave z naslovom Erozija prehoda, v kateri se umetnica osredotoča na prehajanja v lastnem življenju in v življenjskem ciklu nasploh. Osrednji motiv, ki zaznamuje večino del na razstavi, je kost. Motiv nastopa kot nema priča nekoč obstoječega telesa in hkrati nakazuje prehodno stanje propadanja, razpadanja in izginjanja. Kot takšna sproža v človeku strah, tesnobo, gnus, in posledično zavračanje, vendar sama po sebi izraža lepoto in resnico. Protislovje med odporom in privlačnostjo, ki zaznamuje človekov odnos do kosti, umetnica še dodatno poudarja z deformacijo prepoznavnih kostnih oblik na eni strani in uporabo materialov, ki zbujajo željo po dotiku, na drugi. Na ta način gledalcu omogoči, da v neizogibnosti minevanja uzre lepoto nastajanja nečesa novega, z drugimi besedami, da okusi erozijo prehoda. Sculptor Tejka Pezdirc investigates the question of identity through the concept of absence. In conceiving her works, she pays special attention to field research encompassing note taking, sketching, as well as collecting objects, photos, letters, and stories. Based on the found material, Pezdirc designs sculptural fragments which, in a gallery setting, she combines into a formal and thematic whole. She examines the ev

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 7. januar 2020 ― Kiparka Tejka Pezdirc se v svojem delu ukvarja z vprašanjem identitete skozi pojem odsotnosti. Pri zasnovi svojih del veliko časa nameni raziskovanju na terenu, ki vključuje zapisovanje, skiciranje, zbiranje predmetov, fotografij, pisem in zgodb. Z ozirom na zbrani material oblikuje kiparske fragmente, ki jih v galerijskih postavitvah sestavi v zaokroženo vsebinsko in formalno celoto. Pri tem jo zanima, kako se vsebine skozi proces formiranja kiparskih del spreminjajo, kako individualno izginja in univerzalno ostaja. Skozi tematiko hkratne prisotnosti in odsotnosti se hkrati dotika tudi temeljnih bivanjskih vprašanj, kot so minevanje, nastajanje, prehajanje, in s tem povezanega nelagodja kot primarnega človekovega občutja. Slednje je tudi osrednja tema razstave z naslovom Erozija prehoda, v kateri se umetnica osredotoča na prehajanja v lastnem življenju in v življenjskem ciklu nasploh. Osrednji motiv, ki zaznamuje večino del na razstavi, je kost. Motiv nastopa kot nema priča nekoč obstoječega telesa in hkrati nakazuje prehodno stanje propadanja, razpadanja in izginjanja. Kot takšna sproža v človeku strah, tesnobo, gnus, in posledično zavračanje, vendar sama po sebi izraža lepoto in resnico. Protislovje med odporom in privlačnostjo, ki zaznamuje človekov odnos do kosti, umetnica še dodatno poudarja z deformacijo prepoznavnih kostnih oblik na eni strani in uporabo materialov, ki zbujajo željo po dotiku, na drugi. Na ta način gledalcu omogoči, da v neizogibnosti minevanja uzre lepoto nastajanja nečesa novega, z drugimi besedami, da okusi erozijo prehoda. Sculptor Tejka Pezdirc investigates the question of identity through the concept of absence. In conceiving her works, she pays special attention to field research encompassing note taking, sketching, as well as collecting objects, photos, letters, and stories. Based on the found material, Pezdirc designs sculptural fragments which, in a gallery setting, she combines into a formal and thematic whole. She examines the ev

ARS Ars humana, 7. januar 2020 ― 20. januarja se je, davnega leta 1884, začelo sistematično raziskovanje Škocjanskih jam. V ciklu treh oddaj Ars humana bomo obiskali tri znamenita slovenska varovana naravna območja, predstavili njihove značilnosti in razpirali vprašanja, prisotna pri upravljanju s katerim koli varovanim naravnim območjem. Začeli bomo v Škocjanskih jamah, ki so, ob pragozdu Krokar in gozdu Snežnik-Ždrocle, edini slovenski naravni spomenik, vpisan na UNESCOv seznam svetovne dediščine. Ravno 20. januar pa je tudi dan, ko se je, davnega leta 1884, začelo njihovo sistematično raziskovanje.