13. brat,
4. april 2020
― Medtem ko bi ob omembi njujorškega hardcore večina verjetno najprej omenila Agnostic Front in Sick Of It All, mogoče tudi Madball in Cro-mags, pa meni najprej padejo na pamet Youth of Today. Seveda bi ljubitelji geografije protestirali, saj so YOT prihajali iz Connecticuta, ne pa iz centra New York Citya. A straight edge scena okoli Revelation records je zrasla predvsem s koncerti v CBGB (Manhattan) in drugih prostorih v "velikem jabolku". YOT so bili prvaki tako drugega vala straight edge gibanja (prvi val so Minor Threat, 7Seconds, SS Decontrol...) kot tudi drugega vala njujorškega hardkora. Zavzeli so skrajno asketsko držo, mladostniško upornost in jasno sporočilo, da se ne gredo več nasilja, ki so ga videli pri starejši hardkor, pank, metal generaciji. Veliko je k temu pripomoglo, da so fantje odraščali v predmestjih, ne pa v delavskih, priseljenskih okoljih kot npr. Agnostic Front. Tako so tudi lažje zavzeli stališče, ki pa je bilo v svoji osnovi precej preprosto. Moramo se spremeniti, dovolj je laži, združimo se, naredimo nekaj skupaj itd. Klic k obuditvi scene je popolnoma uspel. Hkrati z njimi so odre zavzemali Bold, Chain of Strength, Uniform Choice, No for an Answer... Ni čudno, da je album najprej izšel na založbi Wishingwell pevca UC Pata Dubarja (kasneje Mind Funk), šele ponatis pa pri založbi Revelation, ki sta jo ustanovila pevec Ray Cappo in Jordan, ki še vedno vodi založbo. YOT so po tem albumu posneli še en album in izdali en singel, že med zadnjo fazo benda, pa so že ustanovili nove bende: Judge, Gorilla Biscuits, Shelter. Kar nekaj članov je ostalo do danes v glasbenih vodah in še vedno ustvarjajo. YOT imajo tudi občasne koncerte, čeprav je po svoje ironično, da moški srednjih let nastopajo pod tem imenom (današnja mladina). A večje škode s tem ni, tudi publika je večinoma nostalgična. Namen te recenzije pa ni toliko nostalgija kot poklon bendu in albumu na katerem so tako preproste, a hkrati direktne pesmi. Make A Change!