IGOR BANFI: TAVAJOČI / WANDERERS

IGOR BANFI: TAVAJOČI / WANDERERS

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 18. april 2021 ― Igor Banfi doživljanje domače panonske krajine prenaša na velika platna, ki niso le odsev podobe prekmurske ravnice, ampak tudi prostori kontemplacije, kamor se lahko zateče izgubljena duša. Tavajoče in iščoče nedoločljivo so abstrahirane figuralne oblike, ki naseljujejo in oživljajo arhaične, lirične pokrajine prekmurskega slikarja. Vertikalne, ponekod brezoblične, ponekod pa že skoraj utelešene podobe, potujejo, izginjajo (v vodi) in se prikazujejo gledalcu, katerega v izrazito intimnem, duhovnem občutju soočajo z njegovo lastno eksistenco, preizpraševajoč osamljenost, samoto, odtujenost, vse odtenke hrepenenja in mogočega odrešenja. Banfi v barvni paleti ostaja zvest zemeljskim tonom, ki jih le redko presekajo odtenki živo rdečega sončnega zahoda. V dela vključuje tudi zemljo kot taktilen element. Skupaj z oljno barvo jo nanaša na platno kot teksturiran gradnik slike, ki sublimno vsebino ozemlji v realnosti. Barvno je prisotna tudi zračna, pomirjujoča modrina. Iz nje se na hladnih platnih rojeva megla, ki obdaja osamljeno drevo ali komaj razpoznavno telo. Vedno osamljeno, četudi v dvoje, a največkrat samo, majhno in iščoče; otopljeno v ambientalno atmosfero nanosov. Kljub otožnosti zabrisanih figur in zamolklih barv pa iz horizontov v tonih bele in rumene seva neoprijemljiva pozitiva. Umirjenost neobljudene razplastene krajine skupaj z usklajeno harmonijo elementov v njej odpira vrata metafizičnemu svetu, kjer sta omogočena tavanje in iskanje upanja na meji med nebom in zemljo. Igor Banfi transfers his experience of the domestic Pannonian landscape to large canvases, which are not merely reflections of the Prekmurje plain but also spaces of contemplation, where a lost soul can take refuge. Wandering and looking for the indeterminate are the abstracted figural forms that inhabit and revive the archaic, lyrical landscapes of Igor Banfi. Vertical, in some places shapeless, and in some almost incarnated images, travel, disappear (in the water) and present themselve
Kolektiv (Collective)

Kolektiv (Collective)

Koridor, 18. april 2021 ― Dokumentarni film, ki omogoča vpogled v kršenje človekovih pravic v ustanovah, do katerih politika, korupcija in ideologija ne bi smele segati. The post Kolektiv (Collective) appeared first on Koridor – križišča umetnosti.

Sejem s kavča, 22.-25. april 2021

Borštnikovo srečanje, 18. april 2021 ― Podarimo si knjige ob svetovnem dnevu knjige! Ni samoumevno, da imamo dobre knjige. Zato jih je pomembno ne le brati, temveč tudi kupovati. Enkrat letno lahko knjige kupujemo in jih drug drugemu podarjamo – tudi kot skupnost.  Ob svetovnem dnevu knjige bo med 22. in 25. aprilom vrata za štiri dni odprl Sejem s kavča (sejemskavca.si), skupna spletna knjigarna, v kateri bo več kot 50 slovenskih založnikov po ugodnih sejemskih cenah ponudilo več kot 500 skrbno izbranih knjig. Preprost nakup bo omogočala začasna sejemska spletna trgovina s skupno košarico in enotnim odpošiljanjem. Skupaj s Slovenskimi gledališkimi založniki na Sejmu s kavča, ki ga organizira pisarna Ljubljane, Unescovega mesta literature skupaj z Javno agencijo za knjigo RS, Društvom slovenskih pisateljev, splošnimi knjižnicami ter številnimi občinami in lokalnimi partnerji, nastopa tudi Festival Borštnikovo srečanje.  Po sejemski ceni bo moč kupiti publikacije, ki smo jih izdali v knjižni zbirki Borštnikov prstan: - Saša Pavček (posvečena prejemnici Borštnikovega prstana leta 2017)  - Janez Škof (posvečena prejemniku Borštnikovega prstana leta 2018) - Marinka Štern (posvečena prejemnici Borštnikovega prstana leta 2019). Sejem bo v Ljubljani vse sejemske dni vabil tudi k osebnemu prevzemu knjig. Urnik za osebne prevzeme na Vodnikovi domačiji Šiška: ČET–NED (12.00–17.00) V nedeljo bodo knjige po Ljubljani dostavljali tudi s kolesi. Manjši izbor 30 sejemskih knjig bo v sejemskih dneh na voljo tudi prek Wolta. 10 razlogov za obisk Sejma s kavča 1.  Podarim – razveselim 2.  Vključim se v vseslovensko akcijo podarjanja knjig 3.  Podprem nastanek dobrih knjig v slovenščini 4.  Na enem mestu dobim pregled nad izbrano ponudbo več kot 50 založnikov 5.  Sejemske telefonske številke mi omogočijo neposreden stik z založniki 6.  Preprost spletni nakup opravim na enem mestu in ob katerikoli uri 7.  Kupljeno knjigo podarim skupaj z zapisom posvetila po izbiri 8.  Kupljeno knjižno darilo prejmem lič

Gledališče Koper s spletno premiero Rdeče kapice

SiGledal, 18. april 2021 ― Gledališče Koper bo danes ob 11. uri na svojem YouTube kanalu uprizorilo premiero plesne pravljice Rdeča kapica po motivih bratov Grimm. Klasična pravljica o deklici z rdečo kapico ob glasbi skladatelja Mirka Vuksanovića in v interpretaciji koreografa Siniše Bukinca dobi prijaznejšo, celo komično podobo.

Festival premikamo na junij

Borštnikovo srečanje, 18. april 2021 ― Organizacijske aktivnosti za letošnjo izvedbo festivala v zgodnejšem terminu so potekale skladno z načrti. Po presoji trenutnih okoliščin smo sprejeli odločitev o premiku letošnje izvedbe Borštnikovega srečanja v drugo polovico meseca junija, ko bodo epidemične okoliščine, tako upamo, vendarle že omogočale javno delovanje slovenskih gledališč. 56. Festival Borštnikovo srečanje torej načrtujemo v terminu od 14. do 27. junija 2021.
Vodnikova domačija zvečer s spletno premiero literarnega kabareta

Vodnikova domačija zvečer s spletno premiero literarnega kabareta

Misli, 18. april 2021 ― Vodnikova domačija bo zvečer ob 20. uri ponudila spletno premiero literarnega kabareta Kaj se je zgodilo s teboj, Martin Kačur ali Kdo je ostal v Blatnem dolu?, ki je nastal v produkciji gledališča Black Box. Tretji literarni kabaret v režiji Carlosa Pascuala je del serije, ki se posveča slovenskim literarnim klasikom, tokrat Ivanu Cankarju.
Gledališče Koper s spletno premiero Rdeče kapice

Gledališče Koper s spletno premiero Rdeče kapice

Misli, 18. april 2021 ― Gledališče Koper bo danes ob 11. uri na svojem YouTube kanalu uprizorilo premiero plesne pravljice Rdeča kapica po motivih bratov Grimm. Klasična pravljica o deklici z rdečo kapico ob glasbi skladatelja Mirka Vuksanovića in v interpretaciji koreografa Siniše Bukinca dobi prijaznejšo, celo komično podobo.

ANA DESETNICA letos prvič tudi v LOGATCU!

Ana Monro, 18. april 2021 ― Kakšna čudovita novica! Prebivalci občine Logatec so izglasovali, da se Ana Desetnica uvrsti v participatorni del občinskega proračuna za leto 2021! HVALA za zaupanje in dobrodošli v naši Desetničarski družini! Zelo zelo zelo se veselimo gostovanja v vašem mestu in druženja z vami! P.S.: Ana Desetnica je gostovala že v 25 slovenskih mestih: Ljubljana, Maribor, Murska ... The post ANA DESETNICA letos prvič tudi v LOGATCU! appeared first on Ana Monro.

Alen Bešić: Ars poetica

Poiesis, 18. april 2021 ― Saši Jelenkoviću, odgovor na tiho poslanico Treba je odpotovati. Zaradi poroznosti, hrepenenja, ranljivosti. Da se lahko spišejo dnevniki, […] The post Alen Bešić: Ars poetica appeared first on POIESIS.
1963 Lož – Tone Hace II.

1963 Lož – Tone Hace II.

Stare slike (Cerknica), 18. april 2021 ― Slika Toneta Haceta s sodelavci je bila že objavljena. Miloš se je potrudil in ga obdelal, da je tak, da bi bil za ožen’t. Trinajstega marca 1940 se je oglasil pri Hrovatinu v Savi pri Kranju, kjer se je včasih skrival tudi njegov sodelavec France Strmole. Sprejeli so ga, mu povedali, da Strmoleta trenutno ni, […]
SKUPINSKA RAZSTAVA / GROUP EXHIBITION: TIHOŽITJA / STILL LIFES

SKUPINSKA RAZSTAVA / GROUP EXHIBITION: TIHOŽITJA / STILL LIFES

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 18. april 2021 ― Na skupinski slikarski razstavi Tihožitja, se predstavlja 16 slovenskih umetnic in umetnikov starejše in mlajše generacije, ki s sodobnimi motivi opozarjajo na pomembnost upodobitve motiva natura morta (mrtva narava) kot samostojnega in še vedno popularnega "lajtmotiva" v slovenski likovni umetnosti. Na razstavi sodelujejo: Metka Krašovec, Zmago Jeraj, Franc Mesarič, Bogoslav Kalaš, Živko Marušič, Sandi Červek, Andrej Brumen Čop, Robert Lozar, Silvester Plotajs Sicoe, Tadej Tozon, Matej Čepin, Ana Sluga, Barbara Jurkovšek, Iva Tratnik, Gašper Capuder in Ira Marušič. Kustosinja razstave je Nina Jeza. Najstarejša slika na razstavi je Nož umetnika Zmaga Jeraja iz leta 1967. Narcise Metke Krašovec iz leta 1977 so iz obdobja njene rdeče-črne faze, prav tako pa so naslikane v postmodernem duhu. Tudi umetnik Franc Mesarič, znan kot začetnik hiperrealizma pri nas, to dokazuje s sliko Kanti, ki je sicer šele iz leta 2001; predstavlja vsakdanje predmete z močno simboliko plastičnih posod za smeti, Bogoslav Kalaš pa predstavlja tihožitje vsakoletnega kmečkega opravila kolin. Živko Marušič je v našem prostoru vodilni figuralik, a skoraj ob vsaki njegovi figuri se pojavlja največkrat sadje, zelenjava ali kakšni drugi zanimivi predmeti. Sandi Červek je poznan po svojih črnih abstraktnih slikah, a že nekaj let ustvarja opus Intermezzo, pri katerem se Sandi prelevi v Aleksandra ter očitno uživa v ustvarjanju tihožitij, ki so sicer narejena v abstraktni maniri. Andreja Brumna Čopa poleg mrčesa in figur konstantno spremljajo tihožitja; po navadi upodablja vsakdanje predmete, ki jih slika jv svojem prepoznavnem slogu, na sivkasto platno z uporabo različnih materialov in pigmentov. Robert Lozar je prav tako figuralik, ima pa tudi več drugih opusov, kot so recimo ikebane. Tadej Tozon je sicer poznan bolj kot figuralik, a se tihožitij nikakor ne izoogiba. Enako velja za Silvestra Plotajsa Sicoa, ki je v našem prostoru tako v barvni kombinaciji živih barv, kot tudi v vsebini pravzaprav un
še novic