Muzej novejše zgodovine Celje, 11. oktober ― Od četrtka, 10. oktobra 2024, je v Otroškem muzeju Hermanov brlog na ogled nova avtorska občasna razstava, ki nosi naslov Svet Hermanovih prijateljev in je že 29. v nizu občasnih razstav, namenjenih najmlajšim. Barvita, interaktivna razstava, katere vsebina se razteza v štirih prostorih, obiskovalce seznanja z vezmi med človekom in vsem tistim, kar ga oblikuje kot družbeno in živo bitje. Njen muzejski jezik, ki navdušuje zlasti najmlajše, nagovarja k raziskovanju in usvajanju novih znanj skozi igro. Vsebine razstave se prepletajo s kulturno dediščino in pogledi v preteklost, zato so mesto na razstavi dobili muzejski predmeti iz različnih zbirk. Dejstvo, da se je na povabilo k soustvarjanju razstave odzvalo več kot 50 Hermanovih prijateljev dokazuje, da je muzej dobro vpet tako v lokalno okolje kot širše. Vabljeni na ogled razstave in galerije fotografij (klik!) z odprtja. The post Na ogled nova občasna razstava Svet Hermanovih prijateljev appeared first on MNZC.

Knjižnica Slovenska Bistrica, 11. oktober ― Pravljična ura z delavnico za otroke V okviru Knjižnice semen je v tednu otroka za male vrtnarje v četrtek, 10. oktobra 2024, potekala tretja vrtnarska delavnica za otroke. Odvila se je v okviru utečene pravljične ure z delavnico za otroke. V uvodu so otroci najprej prisluhnili izbrani pravljici, nato pa na delavnici spoznavali različna semena, njihovo nabiranje in hrambo. Po navodilih so si izdelali tudi vrečice za hranjenje semen. Najslastnejši del je sledil ob koncu druženja, ko je bila na vrsti mini degustacija pridelkov, ki so zrasli in dozoreli na vrtu Kim Mezga z Inštituta SeMe, okoljsko ozaveščanje in trajnostni razvoj, ki malo vrtnarsko akademijo tudi izvaja in vodi. (Tanja Jakolič)

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 11. oktober ― Gilles Deleuze - O slikarstvu (predavanja marec- junij 1981) /// Likovno dejstvo je preoblikovana oblika. In kaj je preoblikovana oblika? Preoblikovanje, to je cézannovski koncept. Ne gre za pretvorbo. Slikarji ne pretvarjajo, temveč preoblikujejo. Preoblikovanje kot likovni koncept je oblika, če se nanjo izvaja sila. Sila, ta nima oblike. Torej preoblikovanje oblike mora narediti vidno silo, ki sama nima oblike. Če na sliki ni sile, slike ni. To pravim zato, ker to pogosto mešamo z drugim, vidnejšim, a mnogo manj pomembnim problemom dekompozicije in rekompozicije nekega učinka. Vzemite na primer renesančno slikarstvo: dekompozicija, rekompozicija globine. Vzemite stoletja kasneje impresionizem: dekompozicija, rekompozicija barve. Vzemite potem kubizem ali na drug način futurizem: dekompozicija, rekompozicija gibanja. Zelo zanimivo, a to zadeva le učinke. To ni dejanje slikanja. Ne gre za dekompozicijo, rekompozicijo učinka, gre za ujetje neke sile. Zdi se mi, da hoče Klee povedati to, ko pravi: ne gre za podajanje vidnega, temveč za to, da naredimo vidno. Oblika bo morala biti dovolj preoblikovana, da bi bila ujeta neka sila. To ni zgodba, ni figuracija, ni naracija. In vloga diagrama je vzpostavitev takega kraja sil, da bo iz njega prišla oblika kot likovno dejstvo, se pravi kot preoblikovana oblika, v razmerju z neko silo. Posledično je preoblikovanje likovne oblike tisto, kar pokaže silo, ki ni vidna. /// Kakšna je funkcija diagrama? Glede na to, kar je bilo pred njim, mora ravno razdreti, uničiti podobnosti. To je očitno. Vsi vedo, da figurativnega slikarstva nikoli ni bilo, če figuracijo opredelimo kot dejanje delanja podobnega. To se razume samo po sebi. Razdreti podobnost ni bilo le nekaj, kar bi potekalo zgolj v slikarjevi glavi, temveč je pripadalo sami sliki kot taki. Čeprav je podobnost ohranjena, je tako zanemarljiva, da jo celo slikarji, ki menijo, da jo potrebujejo, potrebujejo le kot neko regulacijo, in ne kot nekaj, kar sliko vzpostavlja. V tem smis