SEM, 30. januar 2025 ― Januar je bil bogat z novostmi v knjižnici, zato tokrat izpostavljamo več publikacij in priporočil: Ob koncu leta je izšla naša periodična publikacija Etnolog (Slovenski etnografski muzej, 2024). Letošnja osrednja tema je bila narava kot integralni del družbenih procesov. V Etnomuzejskih straneh Etnolog prinaša več strokovnih prispevkov s področij muzeologije, etnologije in antropologije ter različna poročila o delovanju muzeja. Publikacija Zunajevropske zbirke v obdobju neuvrščenosti: Alternativna zamišljanja sveta (Slovenski etnografski muzej, 2024) umesti gibanje neuvrščenih v zgodovinski okvir, ki je usmerjal delovanje goričanskega muzeja. Avtorica dr. Tina Palaić predstavi zbiralno in razstavno politiko muzeja ter različne diskurze o drugem, ki jih je muzej v tem času ponujal obiskovalcem razstav. Osvetli tudi delovanje kustosinje dr. Pavle Štrukelj, ki se je največ posvečala prav raziskovanju in predstavljanju muzejskih zunajevropskih zbirk. V Knjižnici Glasnika Slovenskega etnološkega društva je izšla publikacija Vleka ploha in poroka z borom: pustni šegi v Sloveniji, Avstriji in na Madžarskem (Slovensko etnološko društvo, 2024). V zborniku, čigar sourednica je naša kolegica dr. Nena Židov, so objavljeni prispevki z mednarodnega simpozija Borovo gostüvanje, Blochziehen, rönkhúzás: med izviri in prihodnostjo šege (Monošter/Szentgotthárd, 26.-27. september 2022). V zborniku so predstavljene najnovejše raziskave in pogledi na izvor, starost in razvoj vleke ploha in poroke z borom. Med avtorji prispevkov so tudi mag. Adela Pukl (Vleka ploha v Sloveniji) in dr. Nena Židov, ki je skupaj z mag. Anjo Jerin pripravila članek Borovo gostüvanje in vleka ploha: od pobud do vpisa v Register nesnovne kulturne dediščine Slovenije.  John Postill v knjigi The anthropology of digital practices: dispatches from the online culture wars (Routledge, 2024 ), ki temelji na dolgotrajnem etnografskem raziskovanju, preučuje vzročnosti digitalnih medijskih praks (npr. podcast

Airbeletrina, 30. januar 2025 ― Po petih letih, odkar smo v zbirki Kondor v branje dobili celoten pesniški opus dolgo spregledane Ade Škerl (1924–2009), letošnje leto začenjamo z izbranimi pesmimi Saše Vegri (1934–2010), še ene pesniške prvoborke na Slovenskem, ki s to antologijo sicer ne stopa iz zamolčanosti kot omenjena predhodnica, kaj šele anonimnosti, dobiva pa končno svoje pravo, tj. kanonično mesto v slovenski literaturi za odrasle. Že uvodoma je zato treba izpostaviti izjemno delo, ki ga je z urejanjem, izborom pesmi in avtopoetoloških besedil iz zbirk, revialnih objav in zapuščine, predvsem pa s poglobljeno in pregledno študijo o avtoričinem literarnem ustvarjanju, njeni poetiki, mestu v literarnozgodovinskih tokovih in recepciji opravila Varja Balžalorsky Antić. V sodobni slovenski pesniški krajini, še posebej tisti, ki jo oblikujejo pesnice, vpliva Saše Vegri ni mogoče spregledati. Čeprav je izbor pesmi iz celotnega opusa s posrečenim in pomenljivim naslovom Obhod v času pomembno dejanje, ki omogoča hitro in pregledno seznanitev z avtoričinimi poetikami, neposredno primerjavo med posameznimi zbirkami in revialno objavljenimi pesmimi kot tudi vpogled v posamezne faze njenega pesniškega snovanja, se kot presežek knjige kaže prav spremna študija, iz katere veje ne le literarnovedna razgledanost, temveč tudi nekakšna pesniška, stanovska hvaležnost za zorano ledino: »Če literarna zgodovina poezije Saše Vegri doslej ni postavljala v središče pesniškega kanona, pa ima pesnica v kanonu ‘drugega spola’ vendarle nezamenljivo vlogo izjemnega zgleda naslednjim rodovom pesnic, ki so si morale spričo odsotnosti ženskih glasov v uradni zgodbi slovenske poezije poiskati in stkati lastno matrilinearno tradicijo, na katero so se naslonile in se še naslanjajo, tudi ali predvsem pri naslavljanju nekaterih tem in motivov, ki jih androcentrična tradicija ne more ali jih naslavlja z drug(ačn)e pozicije.« Res, v sodobni slovenski pesniški krajini, še posebej tisti, ki jo oblikujejo pesnice,