SPRP, 27. februar 2015 ― Wasted Time @Mengeš, 7.11.2014. Wasted Time so punk rock trio iz Tržiča, ki je z delovanjem pričel leta 2012. Navdih za ustvarjanje črpajo iz duha skate punka 90-tih, ki so ga najbolj zaznamovale skupine kot so NOFX, Rancid, No Fun At All, Bad Religion, Millencolin, Jawbreaker ipd. Po nekaj začetnih težavah z bobnarji, se je skupina leta 2014 ustalila in jo sedaj tvorijo Matej Praprotnik na vokalu in kitari, Luka Stroj na basu ter Tilen Perko za bobni. Skupina je nastopila tudi na lanski ediciji Punk Rock Holidaya (beach stage), ko se je prebila skozi sito kvalifikacij s pomočjo glasov oboževalcev. Po še nekaj nastopih in dobremu odzivu publike so na vajah v DIY stilu posneli prvi pravi EP »Time Well Wasted«. Ta je luč sveta ogledal letos, izdajo pa je podprla tudi Založba Punk Portala (ZPP). V besedilih se izogibajo političnih tematik, ker po njihovem to že prakticira večina tovrstnih bendov. Vseeno pa govorijo o vsakdanjih problemih družbe, ne manjka pa seveda komičnih vložkov. Članom skupine smo postavili nekaj vprašanj, band meseca. Time Well Wasted EP by Wasted Time 1. Vaša pot se je pričela leta 2012. Kako je prišlo do nastanka skupine Wasted Time? Matej: Vse se je začelo, ko je Luka kupil kitaro. To me je spomnilo na to, da ima sestra tudi eno in sem jo šel iskat pa sva začela igrat. Luka: Z Matejem sva začela igrati kitaro in potem je bilo logično, da začneva band. »Če so tisti tipi iz nekega X punk banda spravili skupaj en band, ga bova pa midva tudi«. Tilen: Takrat se je začela njuna pot, ampak jaz sem se skupini pridružil šele proti koncu leta 2014. Prijatelj mi je rekel, da lokalni bend išče potrebuje bobnarja, jaz pa sem bil takrat tudi že lep čas brez benda in tako sem si rekel, da se splača poskusiti. Dobil sem njun mail, dobili smo se pri basistu v garaži, kitarist je že tako ali tako njegov sosed in ga dve uri žgali in poskusi naštudirati tiste tri komade, ki sta jih imela pripravljene zame. Ko je bili konec vaje sta rek

Radio Študent, 27. februar 2015 ― Evropska paranoja pred islamom, ki so jo predramili teroristični napadi v Parizu sredi januarja in podobni dogodki, ki so sledili, dobiva vse konkretnejšo podobo. V skladu s popariškimi napovedmi nekatere države članice Evropske unije zaostrujejo tako imenovano protiteroristično zakonodajo. O tem resno razpravljajo tudi v Bruslju, države pa se na nivoju nacionalnih zakonodaj pod pretvezo njihove boljše integracije ukvarjajo tudi z islamsko skupnostjo. V Avstriji so tako po več kot sto letih spremenili zakon o islamu. Avstrijo z islamom povezuje zgodovinsko sobivanje, spomnimo se na anektiranje Bosne in Hercegovine leta 1878. Zato ima nekoliko drugačno izkušnjo z muslimansko populacijo kakor ostale evropske države. Avstrijski zakon o islamu iz leta 1912 omenjeno veroizpoved priznava za enakovredno ostalim. Avstrijski muslimani so imeli torej določeno stopnjo avtonomije, v katero se država ni vmešavala. Ibrahim Yavuz, predstavnik spletnega medija avstrijske muslimanske skupnosti “Netzwerk muslimiche zivilgesellschaft”: Izjava   Trenutne reforme zakona o Islamu torej ta zgodovinski dosežek izpodbijajo. Po novi različici zakona o islamu islamske skupnosti in organizacij ne smejo več financirati zunanji viri, medtem ko to za ostale veroizpovedi ne velja. Več kot sto let stara različica zakona je bila v tem oziru manj izključujoča kakor pa trenutna - trenutni zakon ni bil mišljen kot verski, ampak je varnostne narave:    Izjava   A avstrijska muslimanska skupnost glede novega zakona ni enotna, kot pojasni Fatih Aliv, predsednik islamskega centra v Kopenhagnu: Izjava   Danska, kjer živi Aliv, v Evropi velja za zgled integracije muslimanov v družbo. Vlada je sprožila program, ki muslimanskim priseljencem pomaga pri učenju jezika ter pridobitvi izobrazbe in službe. Pojasni Jørgen Bæk Simonsen, profesor na Univerzi v Kopenhagnu: Izjava   Kljub primerjalno uspešnem programu integracije Simonsen trdi, da vključevanja muslimanov v dansko družb

Radio Študent, 27. februar 2015 ― Tisoče besnih islamistov se z bodali med zobmi vsakodnevno plazi čez naše slabo varovane schengenske meje. Samo Bogu se lahko zahvalimo za poslednji branik svobode in demokracije - Slovensko demokratsko stranko. Potrebno je bilo ukrepati in SDS-ovci niso premišljali, temveč sklicali skupno sejo odbora za pravosodje in odbora za notranje zadeve, ki bo dokončno omogočila mirno življenje na tem božjem vrtičku pod Alpami. Glavna tema pogovora in edina točka dnevnega reda je bila protiteroristična aktivnost na območju Republike Slovenije po pojavu organizacije Islamska država. Globalno situacijo temeljito zajame vitez Žan Mahnič, poslanec SDS. Izjava je dostopna v posnetku oddaje.   O tolerantni in s sožitjem prežeti Evropi spregovori Lilijana Kozlovič, predsednica odbora za notranje zadeve, sicer članica kmalu Stranke modernega centra. Mimogrede poda tudi analizo politične dinamike Bližnjega vzhoda, ki bi ji jo zavidal celo Primož Šterbenc. Izjava je dostopna v posnetku oddaje.   Združeni seji odborov so prisostvovali tudi predstavniki policije, SOVE, notranjega, zunanjega in pravosodnega ministrstva ter vojaške obveščevalne službe. Poslanci so od gostov terjali konkretne odgovore in rešitve za to - nadvse alarmantno - situacijo. Najbolj natančna je bila ministrica za notranje zadeve Vesna Gyorkos Žnidar, ki je spregovorila o prihajajočih spremembah zakonodaje. Izjava je dostopna v posnetku oddaje. Policija bi tudi znotraj Zakona o nalogah policije dobila večja pooblastila. Izjava je dostopna v posnetku oddaje.   Člani odborov in gostje so se precej časa zadržali pri ukrepih, ki bi preprečili prosto gibanje in nesankcionirano vedenje sovražnikov države. Ob 23-letnici izbrisa se je poslanec Mahnič drzno želel podučiti, kako se lahko uredijo pravne možnosti za odvzem državljanstva. Izjava je dostopna v posnetku oddaje.   Notranje ministrstvo predlaga bojda ustavno sprejemljivejšo rešitev. Spremenili bi zakon o potnih listinah. Ka

Radio Študent, 27. februar 2015 ― Pred ameriškim konzulatom v Carigradu je bil aretiran moški, ki naj bi s seboj prenašal bombo in grozil, da se bo na licu mesta razstrelil. Izkazalo se je, da na sebi ni imel bombe. Gre za eno izmed vrste groženj v zadnjem času, varnostni ukrepi pa naraščajo predvsem od januarskega napada v Carigradu, v katerem je umrl en policist. Ameriška ambasada je med pogostejšimi tarčami tovrstnih napadov, februarja 2013 se je pred njo razstrelil pripadnik sicer prepovedane Fronte revolucionarne ljudske osvoboditve. Za obrambo pred varnostnimi grožnjami, ki se nahajajo na bolj oddaljenih območjih, pa Turčija razvija svoj prvi sistem obrambe z izstrelki dolgega dosega. Trenutno naj bi bila najbolj mogoča sklenitev pogodbe za vzpostavitev sistema s Kitajsko. Novi sistem bo začel s tehnološkim razvojem lokalne obrambe po državi, odprto pa je vprašanje integracije sistema z Natom. V Grčiji so se na ulicah zbrali prvi protivladni protestniki, en mesec po tem, ko je bila oblikovana trenutna vlada s Sirizo na čelu. Šlo je predvsem za predstavnike antikapitalistične levice ANTARSYA, ki se zavzema za upor proti odplačevanju grškega dolga ter nacionalizacijo. Razočaranje nekaterih je vezano predvsem na podaljšanje dogovora o finančni pomoči. Nestrinjanje in razdori se že kažejo tudi znotraj same stranke Siriza, nekateri njeni predstavniki so se v javnosti že opravičili za to, da so volivce pustili na cedilu. Poleg tega se postavlja vprašanje, do katere mere sploh obstaja strinjanje s podaljšanjem finančne pomoči znotraj stranke. Dosti manj vprašljivo je mnenje nemških desnosredinskih poslancev pod vodstvom Angele Merkel, ki so včeraj soglasno izglasovali podporo tej odločitvi, danes pa je odločitev potrdil tudi celotni nemški parlament. Bolj zadržan je pogled nemškega finančnega ministra Wolfganga Schaeubla, ki je izrazil podporo podaljšanju, a istočasno poudaril, da dvomi o dejanski uresničitvi zavez s strani grške vlade. Še se nadaljuje stavka delavcev na naftnih raf