Biblio terminologija, 10. februar 2016 ― Ne dolgo tega smo na seji ene od mnogih komisij razpravljali, zelo resno in nič kaj predpustnemu času primerno, o pisanju in vrednotenju poljudnih in/ali strokovnih besedil, ki spremljajo drugo besedilo, navadno daljše in pomembnejše. Hitro se je pokazalo, da gre za množico pojavnih oblik in njihovih poimenovanj, ki pa jih ni tako lahko razločevati. Nekatera od teh besedil so pogosto po načinu pisanja in v odnosu do glavnega besedila povsem podobna, le avtor ali urednik jih je drugače poimenoval. Kdo bi vedel, zakaj. Je pa na srečo med njimi tudi nekaj takih, ki povsem nedvoumno povedo, čemu so namenjena in kje v publikaciji so postavljena. V spletnem Bibliotekarskem terminološkem slovarju (2011), ki je dostopen na slovarskem portalu Termania, so nekateri od teh terminov zajeti in jih navajam z razlagami v spodnjem glosarčku. Pripis in zaključek sta se temu slovarju izmuznila, ju pa obravnava SSKJ, zato sem ju prevzel od tam. V strokovnih besedilih se pojavlja še nekaj drugih terminov, ki ostajajo v spodnjem seznamu brez razlag, vendar je njihov pomen dovolj jasen. dodátek -tka m 1. publikacija, dodana glavni publikaciji ob izidu ali kasneje; prim. priloga (1) 2. del publikacije, ki to publikacijo vsebinsko dopolnjuje, npr. dodatno besedilo 3. gl. dod.         addendum epilóg -a m sklepna beseda, zaključno poglavje literarnega dela         epilogue končna opomba         end note opomba na dnu strani neustr., gl. opomba pod črto         footnote opomba na koncu besedila         footnote opomba na koncu strani         footnote opómba pod čŕto -e -- -- ž opomba, napisana pod besedilom (2)         footnote opómba -e ž krajše pojasnilo, pripis k besedilu; sin. glosa; prim. komentar opomba o prevodu         note predgôvor -a m dodatek, spremno besedilo, objavljeno v isti publikaciji pred osnovnim delom; prim. zagovor         foreword, preface pripís -a m kar se pripiše zlasti na koncu kakega besedila         postscrip

Večer, 10. februar 2016 ― V knjigarne 31. julija, na rojstni dan mladega čarovnika, pride nova knjiga o Harryu Potterju z naslovom Harry Potter and the Cursed Child (Harry Potter in zakleti otrok). V uradnem nadaljevanju čarovniške sage J. K. Rowling je priljubljeni junak "zgaran uslužbenec ministrstva za čaranje, mož in oče treh otrok". Zgodba, ki se dogaja 19 let po zaključku zadnje knjige z naslovom Harry Potter in svetinje smrti, je nastala kot scenarij za dvodelno igro, ki bo premiero v Londonu doživela dan prej. Istoimensko igro je Rowlingova pripravila v sodelovanju s piscem Jackom Thornom in režiserjem Johnom Tiffanyjem. Nadaljevanje se osredotoča na Harryjevega najmlajšega sina Albusa Robausa, ki se spopada "s težo družinske zapuščine, ki si je ni nikoli želel", je zapisano na uradni spletni strani Pottermore. Harry se ob tem spopada s preteklostjo, ki nikakor noče ostati tam, kamor spada; "oče in sin pa se bosta ob zloveščem zlivanju preteklosti in sedanjosti soočila z ...

Večer, 10. februar 2016 ― Predsednik vlade Miro Cerar je opravil razgovor z ministrico za kulturo Julijano Bizjak Mlakar o naslednjih zakonodajnih predlogih ministrstvo za kulturo. Ob tem je predsednik vlade izrazil pričakovanje, da bo ministrica za kulturo čim prej utemeljeno javno pojasnila svoje izjave na seji državnega sveta ob noveli zakona o medijih minuli teden, ki so izzvale protest vodstva RTV Slovenija, so potrdili v kabinetu premierja. Ministrica za kulturo je premierju zagotovila, da so bile njene besede napačno razumljene. Bizjak Mlakarjeva je v državnem svetu, ko je govorila o noveli medijske zakonodaje v zvezi z glasbenimi kvotami - na tej točki si je novela nato pridelala veto - omenjala domnevni vpliv lobističnih in finančnih pritiskov na uredniško presojo na RTVS. RTVS od ministrice pričakuje opravičilo. Tudi po mnenju poslanca SMC Dragana Matića je na mestu, da ministrica obtožbe podkrepi z dokazi ali pa se za izrečeno opraviči, je v torek dejal poslanec. Na ministrstvu za kulturo so ...