Biblio terminologija, 25. marec 2016 ― © Wikipedia Pirh ali velikonočno jajce, ponekod imenovan tudi pisanica, pisanka ali remenka, je tradicionalna hrana in simbol, ki se pripravlja ob veliki noči. Jajca se trdo skuhajo, nato pa se barvajo in krasijo. Poleg kuhanih jajc se lahko krasijo tudi spihane jajčne lupine. Z različnimi tehnikami nastajajo belokranjske pisanice ali pisanke, prekmurske remenke, rumenke ali rumenice ter praskanke, v Metliki se je ohranila svojevrstna tehnika izdelovanja pisanic, tam pirhe imenujejo drsanke. Vrhniški pirh je patentirano ime za vrsto pirha, izdelanega s prebadanjem jajčne lupine, ime je leta 1995 zaščitil inovator in izdelovalec tovrstnih umetniško oblikovanih jajc, ki jih lahko zaznamuje tudi do 17.000 luknjic. Pisanice so v preteklosti izdelovala predvsem dekleta, ornamente so pogosto dopolnile z napisanim verzom, na praznik so svojo najlepšo pisanico poklonile fantu in mu tako izkazale ljubezen, obdarile so tudi svoje botre in prijatelje. Tradicija podarjanja velikonočnih jajc izhaja že iz časov Egipčanov, Perzijcev, Galcev, Grkov in Rimljanov, ki so v jajcu videli simbol življenja. Jajca so tudi starodavni simbol plodnosti, za zapomlad pa so verjeli, da prinaša novo življenje in omogoča ponovno rojstvo. Že v srednjem veku so jajca barvali tako, da so jih kuhali s čebulo in tako dobili zlat odtenek. Kralj Edvard I. je leta 1290 menda celo naročil, da so 450 jajc prekrili s tanko plastjo zlata in jih nato podarili kot velikonočno darilo. Umetnost zlatarstva in draguljarstva je z jajci proslavil znameniti Fabergé v takrat carskem St. Petersburgu. Prva zgodba o velikonočnem zajcu, ki skriva jajca na vrtu in je prav tako eden izmed velikonočnih simbolov, je bila objavljena že leta 1680. Tudi zajec je tako kot jajce eden od simbolov plodnosti in rodovitnosti. Gre za germansko navado, ki je na Slovenskem, z izjemo Štajerske, prej nismo poznali. Kasneje se je postopoma razširila in danes je zajec kot značilni germanski velikonočni simbol enakovredno zastopan