Novice

aktualno

IZŠLA JE 7. ŠTEVILKA REVIJE OUTSIDER

OUTSIDER, 13. oktober 2016 ― Tema: Lepota Cena posameznega izvoda je 7€, cena letne naročnine (4 številke, poštnina vključena) znaša 25€ ! NAROČI Revijo lahko kupite tudi na enem izmed 407 prodajnih mest po Sloveniji! Nekaj prizorov iz vsebine: “Lepota se postavlja pred človeka kot neizprosna zahteva po tem, da preseže samega sebe.” Pismo, Miklavž Komelj, Ljubljana, 20. 8. 2016 Primer kič človeka? [&hellip
Bob Dylan zardeva od sramu

Bob Dylan zardeva od sramu

Marijan Zlobec, 13. oktober 2016 ― Današnja razglasitev dobitnika Nobelove nagrade za literaturo ameriškemu kantavtorju Bobu Dylanu je predvsem jasna klofuta sodobni ameriški literaturi; izločitev nekoga, ki sam sebe niti nima za literata, pesnika, ampak glasbenika, ki poje in interpretira lastno poezijo na glasbeni način in s svojo spremljavo. Podobno kot na primer pri nas Tomaž Domicelj, Vlado Kreslin in še […]
Naš vsakdan v Kinodvoru

Naš vsakdan v Kinodvoru

KEVD'R, 13. oktober 2016 ― Ines Tanović pravi, da je svoj prvi celovečerni film Naš vsakdan (Naša svakodnevna priča) posnela predvsem zase, ker želi ohraniti spomin na svojo lastno zgodbo. Njena pripoved tako predstavlja tenkočuten prikaz vsakdanjega življenja in težav, ki so značilne za povojno generacijo v Sarajevu, hkrati pa se v njej plastijo trenutki življenja, s katerimi se zlahka poistovetimo tudi … More Naš vsakdan v Kinodvoru
Krimič

Krimič

Biblio terminologija, 13. oktober 2016 ― © All-len-All Zadnjič sem podopustniško razpredal o ljubičih in roza romanih (Ljubiči in roza romani), ki zagotovo predstavljajo poglavitni in najbolj priljubljeni del poletnega branja, tokrat pa še nekaj besed o krimiču, ki je prav tako že dolgo eden od stebrov prostočasnega branja vseh starostnih skupin in eden od patronov broširane knjižne produkcije. Z njim sem rasel tudi jaz in Simenonov komisar Maigret je bil moj idol, kasneje seveda neprekosljivi Sherlock. Katerega od angleških ali francoskih klasikov še danes z veseljem pogledam na televiziji, ameriški praviloma v to mojo skupino danes ne sodijo. Kriminalni roman je pripovedni žanr, ki ima za izhodišče kriminalna dejanja, za temo pa odkrivanje njihovih motivov in storilcev. Žanrski tipi kriminalnega romana so detektivski roman, ki opisuje načine odkrivanja kriminalnega dejanja, sodna drama, ljubezenska kriminalka, drugi se osredotočajo na forenzične preiskave, psihološka ozadja zločinov, večplastni prikaz glavnih junakov, pozitivnih ali negativnih itd. Lahko so grozljivke ali polne humorja. Kriminalni roman je v preteklosti veljal za manjvredno literarno zvrst, očitali so mu množičnost, popularnost, ideološkost, moralističnost ali celo propagandističnost. Dandanes tako razlikovanje večinoma več ne velja, vseeno pa se v določenem delu strokovne in laične javnosti še vedno pojavlja. Za prvo kriminalno pripoved v zgodovini sodobne zahodne književnosti velja kratka povest Edgarja Allana Poeja Umor v ulici Morgue (1841), ki je uvedla prvega literarnega detektiva, vsevednega moža, ki reši vsako uganko. Pomemben pečat v razvoju kriminalnega romana je dal Arthur Conan Doyle s kriminalnimi primeri Sherlocka Holmesa, detektiva z izrednimi intelektualnimi zmožnostmi. V začetku 20. stoletja je Agatha Christie v žanr vpeljala detektiva Hercula Poirota in nato Miss Marple, starejšo gospo, ki kot amaterka pronicljivo prekaša poklicne policaje in rešuje zapletene umore. Pogostost pojavljanja imen dveh najz

Alberto Giacometti: skulpture, risbe, litografije

Koridor, 13. oktober 2016 ― V paviljonu je na ogled dvajset risb, dvajset litografij in dvajset kipov. Giacomettijevi “suhi ljudje” so v dolgi liniji postavljeni v prostoru. Značilna grobost podob s podaljšanimi rokami, nogami, torzi in glavami v prostoru deluje kot nekakšna linija vojakov, popolnoma krhka, nemočna in izmučena. Na polovici linije se nahaja Giacomettijeva najbolj znana skulptura L’homme qui […] The post Alberto Giacometti: skulpture, risbe, litografije appeared first on Koridor – križišča umetnosti.
Drevi prvi Mladi virtuozi

Drevi prvi Mladi virtuozi

Marijan Zlobec, 13. oktober 2016 ― Viteška dvorana v Križankah čaka na začetek že 24. letnika ali izvedbe cikla komornih in solističnih koncertov Mladi virtuozi v organizaciji Festivala Ljubljana. Cikel se bo začel drevi ob 19.30 s koncertom španskega pianista Leonela Moralesa Herrere in Klavirskega tria Rupnik. Trio Rupnik, foto Festival Ljubljana Na trinajstih koncertih se bodo predstavili slovenski umetniki, ki […]
Vili Marinšek s harmonikarskim orkestrom in ansamblom Amaterji najboljši na muzikfeštu

Vili Marinšek s harmonikarskim orkestrom in ansamblom Amaterji najboljši na muzikfeštu

Notranjsko primorske novice » Kultura, 13. oktober 2016 ― Praprot, Italija – Na 21. Kraškem muzikfeštu, srečanju muzikantov in pevcev, so mladi harmonikarji iz postojnske šole Vilija Marinška, ansambel Amaterji iz Hruševja kljub številnim sotekmovalcem ubranili 1. mesto strokovne žirije iz prejšnjega leta. Najboljši je bil tudi harmonikarski orkester Vilija Marinška, ki je v tekmovalnem delu nastopil prvič Harmonikarji iz šole Vilija Marinška so svojo nadarjenost dokazali na 21. Kraškem muzikfeštu. Foto: Mojca Perenič Na muzikfeštu, ki ga pripravlja Slovensko kulturno društvo Vigred, sta med 21 glasbenimi skupinami iz Slovenije in zamejstva nastopila še ansambel Strel iz Prestranka in odrasli harmonikarski orkester Glasbene šole Vilija Marinška. Žirija, v kateri so uredniki slovenskih zamejskih radijskih postaj, je letos odločala pod taktirko zborovodkinje Tržaškega pevskega zbora Pinka Tomažič Pie Cah. Foto: Mojca Perenič Ansambel Amaterji, v katerem so Nejc, Nik, Teja in Maruša, stari 13 in 14 let, so žirijo prepričali z izvedbo za kategorijo do 15 let dokaj zahtevnih skladb Franca Miheliča, valčka Zadnja planika in polke Ob koncu tedna. Prejeli so še posebno nagrado Galerije Avsenik, zbornik Zlati zvoki, dvojezični popis življenjskega dela bratov Slavka in Vilka Avsenika. Posebno presenečenje za mlade Amaterje je bila tudi razglasitev za zmagovalce po izboru občinstva. Harmonikarski orkester Vilija Marinška je nastopil v kategoriji odraslih. Žirijo in obiskovalce je zapeljal z dalmatinsko Ne diraj moju ljubav, nato pa dokončno prepričal s Slakovim venčkom. Dosegli so 1. mesto po oceni strokovne komisije, saj so bili najboljši v vseh ocenjevalnih kriterijih, v tehnični izvedbi, ritmiki, dinamiki in usklajenosti. Najboljši so bili tudi po izboru občinstva. Orkester se je tekmovalnega srečanja udeležil prvič, zato so bili člani z dvojno zmago še toliko bolj zadovoljni.  Doseženi rezultati so nedvomno dokaz, da glasbena šola Vilija Marinška dela v pravo smer. Foto: Mojca Perenič SKD Vigred je dr
Bob leta

Bob leta

Airbeletrina, 13. oktober 2016 ― Saj nas poznate: nikoli vam ne lažemo. Ko je Nobelovo nagrado za književnost predlani dobil Patrick Modiano, nismo skrivali, kako nenačitani smo in da zanj prvič slišimo. A pozor, ko smo dobro leto pozneje v slovenščini dobili njegovo Doro Bruder, smo se strinjali, da je velik avtor. Lani smo se ob Svetlani Aleksijevič tiho zgražali, da njena dela vendar niso leposlovna, ob razglasitvi njenega imena pa družno googlali, za kaj gre, da smo vam potem lahko postregli z natanko takimi informacijami kot vsi drugi mediji. A vendarle je vsakdo, ki je prebral Černobilsko molitev, sklenil, da gre za eno od del, literarnih ali ne, ki jih je nemogoče pozabiti.

Razstava Vladimirja Gašparića Gape

Kamra.si, 13. oktober 2016 ― Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož vabi na odprtje razstave skulptur in risb DRAGULJI V GRANITU  akademskega kiparja in profesorja Vladimirja Gašparića Gape iz Varaždina, ki bo v četrtek, 20. oktobra 2016, ob 18. uri v Miheličevi galeriji na Ptuju. Ptujska razstava Vladimirja Gašparića Gape (1951), na kateri se predstavlja z več kot dvajsetimi skulpturami relativno malih formatov in risbami, potrjuje, da je obdržal karakteristično samosvojo kiparsko govorico, v kateri gre še dlje v neko novo preučevanje likovne forme, skozi raziskovanje katere nikoli ne podleže rutini, temveč se popolnoma prepusti kiparski svobodi izraza, ki ga vse bolj približuje elementarni jasnosti in redu. Njegova skulptura je istočasno tradicionalna in sodobna, saj izhaja iz globoko filozofskih razmišljanj o vzvišenosti in mistiki. (Mirjana Dučakijević) Razstavo, ki bo na ogled do 20. novembra 2016, bo odprla njena ekselenca, gospa Vesna Terzić, veleposlanica Republike Hrvaške v Sloveniji.      
SEM je je priključil projektu raziskovanja evropskega spomina

SEM je je priključil projektu raziskovanja evropskega spomina

SEM, 13. oktober 2016 ― SEM se je priključil mreži evropskega projekta EUROM - European Observatory on Memories, raziskovanju evropskega spomina in tematik meje. V okviru projekta bo v SEM gostovala razstava umetnic Widad Tamimi in Vesne Bukovec Begunec_ka sem, ki spremlja mednarodni simpozij Prihodnost evropskega spomina. http://europeanmemories.net/activities/european-memory-in-the-making-ref... http://www.ff.uni-lj.si/Portals/0/Dokumenti/Raziskovanje/Novice%20in%20d...
SEM se je pridružil evropskemu konzorciju za preučevanje spomina - EUROM

SEM se je pridružil evropskemu konzorciju za preučevanje spomina - EUROM

SEM, 13. oktober 2016 ― Ob lanskoletni begunski krizi in napovedi o prihajajoči novi, Slovenski etnografski muzej v sodelovanju z mednarodnim konzorcijem za proučevanje evropskega spomina EUROM, Univerzo v Perpignanu, Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani in avtoricama razstave Widad Tamimi in Vesna Bukovec: Begunec_ka sem, organizira multimedijski dogodek Evropski spomin v nastajanju.  Na razstavi bo premierno prikazan tudi projekt Kurdska zgodba med Sirijo, Irakom, Turčijo in Grčijo umetnika begunca Kawakawe. Dogodek je prispevek k sodelovanju evropskih umetnikov in umetnic pri vračanju Evrope k humanističnim tradicijam in izobraževanju za humano prihodnost.  European Memory in the Making EUROM presentation

KULTURNO POPOTOVANJE

Glasbena matica, 13. oktober 2016 ― Izlet članov in prijateljev Glasbene matice Ljubljana Sobota, 22. oktober 2016 Ljubljana – Lendava – Selo – Dobrovnik – Ljubljana  Glasbena matica vas tudi to jesen vabi na kulturno popotovanje članov in prijateljev društva. Tokrat bomo obiskali Prekmurje in si … Continue reading → The post KULTURNO POPOTOVANJE appeared first on Glasbena Matica Ljubljana.

PREMIERA AVTORSKEGA PROJEKTA BRANKA ZAVRŠANA DEJ, NE GOVOR 5. NOVEMBRA OB 19.30

SLG Celje, 13. oktober 2016 ― Avtorski projekt Branka Završana Dej, ne govor odpira novo poglavje našega gledališča, saj gre za prvi avtorski projekt članov ansambla.Žanrska premetanka, kjer soustvarjajo še Lučka Počkaj, Minca Lorenci in Aljoša Koltak, sloni na igri z masko. Celovita maska zakriva ves obraz in se s tem odpoveduje govoru in besedi. Ne odpove pa se zgodbam in njihovim pripovedim. Situacijam, ko beseda umanjka ali je nepotrebna, nesmiselna, odvečna ali nevarna. Predstava nima besedila. Nima dramske predloge, nima besede, a vseeno govori. Spregovorijo telo, gesta, odnos med odrskimi karakterji in prostor. Molk ne zahteva tišine, saj se bo predstava kopala v glasbi in zvoku, ki s svojo harmonijo dopolnjujeta nanizane prizore vsakdana slehernika, ki pogosto preraščajo v širši gledališki pomen. Čeprav brez besed, maske govorijo, pojejo, kričijo in tudi obmolknejo. Njihov molk se bo raztezal od letališča, piknika, kina, polomljenega valčka do pregnancev, starcev, čakanja in še česa. Vsi ti prostori ali stanja govorijo o človeških lastnostih, strahovih, pričakovanjih, nevednostih, vdanostih. Dokaj različni fenomeni, ki odpirajo prostor žanrsko pestri uprizoritvi – od komičnega do tragičnega, melodramatičnega in spet lahkotnega ali jedkega. Maska je sicer za igralce zahtevna poslastica, saj s svojo zahtevno preciznostjo povsem spremeni način igre, a skozi spremenljivo pojavnost na videz togega izraza vliva gledališču magičnost. Maska z igralcem zaživi. On ji vliva moč, da se dotika naših življenj, saj s svojo drugačnostjo sproži možnost, da sami sebe pogledamo od zunaj, z distanco, in s tem morda možnost, da od blizu uzremo sami sebe z našo bedo, resnico, neumnostjo in lepoto.
še novic