Biblio terminologija, 24. november 2016 ― Ko sem si po debatni kavarni na Slovenskem knjižnem sejmu, ki se odvija ta teden, ravnal hrbtenico po posledicah enourne uporabe neudobnega stola, sem se ozrl po tesnih prostorih z niti ne stotimi stojnicami in se spomnil nekaterih res velikih, lahko rečem ogromnih in pompoznih knjižnih sejmov po svetu. Skoraj je ni države, ki ne bi imela svojega knjižnega sejma, ponekod celo več. Nekateri med njimi so prerasli v tradicionalne svetovne dogodke, ki jih založniki in knjigotržci, pa tudi ljubitelji knjig, nestrpno pričakujejo iz leta v leto in se jih vedno znova udeležujejo. Postali so pojem. Če te ni tam, te ni na svetovni knjižni sceni, velja za založnike in knjigotržce. Knjižni sejmi so že stara pogruntavščina, Frankfurtski knjižni sejem ima npr. že več kot petstoletno tradicijo, tam so se še pred izumom tiska s premičnimi črkami zbirali preprodajalci rokopisov. Kmalu po Gutenbergovem izumu so se pojavili prvi sejmi, namenjeni prodaji tiskanih knjig, hitro sta bila v Frankfurtu in Leipzigu najpomembnejša in to mesto sta zadržala prav do danes. Knjižni sejem v Leipzigu je vse od 17. stoletja pa do leta 1945 prekašal frankfurtskega, potem pa je zaradi blokovske delitve zastal v razvoju, zato je danes Frankfurter Buchmesse največji in najpomembnejši sejem na področju knjigotrštva v svetovnem merilu. Vsako leto pride tja več kot 7000 razstavljalcev iz 130 dežel. Klub temu ga po številu obiskovalcev prekaša Salone del libroTorino, tja pride v nekaj dneh več kot 340 tisoč obiskovalcev! V začetku so bili knjižni sejmi namenjeni zgolj prodaji knjig, kasneje pa predvsem sestajanju in kupčevanju med založniki in knjigotržci, tako da posameznik knjig sploh ni mogel kupiti in je bil sejem zgolj razstava knjig. Danes so knjižni sejmi vsestranski festival knjige, kjer založniki in knjigotržci trgujejo in se dogovarjajo, pogosto tudi o avtorskih pravicah in še čem, obiskovalci si ogledujejo, listajo, berejo in kupujejo, ali pa zgolj nabirajo knjigotrške in sejemske kataloge, k