Novice

aktualno

Umrla legendarna igralka Mary Tyler Moore

Umrla legendarna igralka Mary Tyler Moore

Dnevnik, 25. januar 2017 ― Legendarna igralka Mary Tyler Moore je danes umrla. Stara je bila 80 let, a so jo že več let pestile zdravstvene težave. Med leti 1970 in 1977 je nastalo sedem sezon njene serije The Mary Tyler Moore Show, ki jo je revija Time uvrstila med 17 oddaj,...

Uzodinma Iweala: Zveri brez domovine

Koridor, 25. januar 2017 ― Si lahko še kdaj človek, če si že bil zver? Zveri brez domovine, roman nigerijsko-ameriškega avtorja Uzodinme Iweale, protagonista Aguja postavi v nemogočo situacijo, ki ga prisili, da žrtvuje svojo človečnost za golo preživetje. Pridružiti se mora odporniški enoti, ki iz njega naredi otroškega vojaka. Nič čudnega ni, da sta taka premisa in vrhunska izvedba […] The post Uzodinma Iweala: Zveri brez domovine appeared first on Koridor – križišča umetnosti.
Temu se ne da ubežati

Temu se ne da ubežati

Radio Študent, 25. januar 2017 ― Človek, ki je gledal svet. Besedilo: ustvarjalci_ke predstave. Režija: Žiga Divjak. Slovensko mladinsko gledališče, Ljubljana, 22. jan. 2017. Foto: Nejc Saje. Medtem ko garajo po dvanajst ur na dan, delavci v tekstilni švic fabriki na Kitajskem ponavljajo korporativno mantro "Kvaliteta - disciplina - enotnost". Naredili bodo vse za boljše življenje svojih otrok, če že ne morejo spremeniti lastnega. Istočasno v Sloveniji štiridesetletna prekerna intelektualka povzema svojo življenjsko pot in ugotavlja, da otrok nima, ker zanje nikoli ni prišla prava prilika – ker pravzaprav nikoli ni bila na varni strani eksistence. Kljub visoki izobrazbi in dolgoletnemu delu ostaja sužnja tukajšnjega civiliziranega "posttranzicijskega" izkoriščanja. Medtem v Indiji: kmetovalci, ki so do nedavnega vzgajali bombaž na ekološki način, se brezupno borijo za preživetje v sprijenem primežu Monsanta. Marsikateri med njimi naredi samomor. Vzporedno s temi situacijami poteka ena povsem banalna, lokalna. Osameli egoistični upokojenec se opoteka po domačem stanovanju, njegova dnevna rutina je privedena do absurda, starec je značilen odraz zahodnjaške atomiziranosti in odtujitve. Tovrstna sopostavljanja odlično poganjajo predstavo Človek, ki je gledal svet. Režiser jih, v sodelovanju z igralsko zasedbo, ki je soustvarila besedilo, odločno izpostavlja očem gledalca. Gesta premišljene jukstapozicije, ki se spogleduje s filmsko formo, odraža potrebo po ne le miselnem, temveč tudi čustvenem odrskem eksperimentu na temo težavnosti današnje eksistence. Ko rečemo eksperiment, mislimo na prizadevanje po odrskem eksponiranju zahtevnih vprašanj, predvsem o eksistenčni negotovosti, ki čedalje bolj prizadeva danes živeče generacije delavskega razreda. Vidno je, da režiser nadaljuje pot, ki jo je pričel v režiserjevem študijskem prvencu Tik pred revolucijo: Mladost iz leta 2014. O njem smo takrat v prispevku z naslovom Obup mladosti zapisali, da "v svoji dinamiki drži skupaj uprizorite
OM 53 - All Pirate Stations at Once

OM 53 - All Pirate Stations at Once

Radio Študent, 25. januar 2017 ― Artwork: Torley   Списак ФМ и ТВ радио станица неовлашћених корисника радио-фреквенцијског спектра, ажуриран 06.03.2015 Norveška je 11. 1. preklopila z FM na sistem digitalnega radia (večje komercialne postaje); FM ostaja na lokalnem področju do 2022, čeprav 65 % Norvežanov nasprotuje ukinitvi FM. Otitis Media o tem že dve leti nazaj. Leteči pilot o DXing, o AM itn. itn. NABIRKA JANUARSKIH ZAZNAV S FORUMOV, KI SE TIČEJO NAŠEGA PODROČJA MED 150 in 1800 kHz 153.0 1221-1310 20/1 ROU Antena Satelor, Bod Colonie. Phone-ins px, tks, Rumanian folk songs, nx at 1300. 35352 CGS 270.0 1240-... 22/1 CZE ČR, Topolná, UH. Tks. 15341 CGS 279.0 2320-... 22/1 TKM Turkmen R, Aşgabat. Mx. Weak modulation. 15341 CGS 1530.0 2311-2322 20/1 ROU R.România Actualităţi, Rădăuţi. Tks 24442 CGS 1610.0 0855-0940 21/1 AIA The Caribbean Beacon, The Valley. E/fem. speaker, rlgs. propag. Co-ch. QRM de NAm. F/out. 34443 CGS 1615.0 2155-... 21/1 HOL R.Turftrekker - pir. Dutch songs. 35332 CGS 1618.0 2246-... 21/1 CUB ? R.Rebelde (p), site? Match rpt. 24331 CGS 1618.9 2000-... 19/1 ? UNID - pir. Mx. 25331 CGS 1620.0 2356-... 19/1 CUB R.Rebelde, 3 sites. Local mx. anns., baseball match rpt., // 5025 Bauta. QRM de CUB. 34342 CGS 1620.0 1951-... 20/1 GRC UNID - pir. Tks, Grk songs. 35342 CGS 1620.0 1935-... 21/1 GRC UNID - pir. Tks, Grk songs. 35443 CGS 1620.0 1906-... 22/1 HOL UNID - pir. Dutch songs. 24331 CGS 1620.0 2240-2252 22/1 VIR WDHP, Frederiksted. Caribbean accented E, rlgs. propag. QRM de CUB (not // to 5025 Bauta). 23341 CGS 1620.0 1927-... 23/1 ? UNID - pir. Songs, pops. 25331 CGS 1620.0 2234-... 24/1 HOL R.Nordzee - pir. Du, pop oldies, tks. 25342 CG 1621.9 2235-... 22/1 GRC UNID - pir. Grk songs. 35332 CGS 1622.4 1949-... 23/1 ? UNID - pir. Mx. 25341 CGS 1626.1 2251-... 20/1 HOL UNID - pir. Pop oldies. 25341 CGS 1628.0 1904-... 22/1 HOL R.Barones - pir. C&w, pop oldies. ID via DX press. 1629.0 2002-... 20/1 GRC UNID - pir. Grk songs. 25331 CGS 1629.0 2309-... 21
V kulturi je pustil močan pečat

V kulturi je pustil močan pečat

Notranjsko primorske novice » Kultura, 25. januar 2017 ― Ljubljana, 25.1.2017 – Na Ljubljanskem gradu so drevi podelili priznanja in odličja za leto 2016 tistim ustvarjalcem, ki so na področju ljubiteljske kulture pustili še posebej močan pečat. Med njimi je tudi Logatčan Marcel Štefančič starejši, ki ob tem pravi, da »ga ni priznanja na tem svetu, ki bi mi zaustavilo voljo na poti k novim izzivom, tistim, ki jih poznam, pa tudi tistim, ki jih ne poznam«. Marcel Štefančič, starejši – Foto: Valter Leban »Moja izkušnja je od vsega začetka izhajala iz preproste, a silne želje in volje, da bi pel, igral, pisal …« pravi Štefančič. Že skoraj 60 let je minilo, odkar je prvič prejel za zborovodsko paličico, pogosto pa je v različnih sestavih prepeval tudi sam. Zadnjih 15 let z zanosom vodi Moški pevski zbor Pivka, že v rosnih letih pa ga je začaralo tudi gledališče, pozneje se je uspešno preskusil kot igralec, režiser in scenarist. »Ob gledanju vaških iger v rodnih Dekanih me je čar odra nepopustljivo osvojil. Seveda je oboje, glasba in gledališče, terjalo nekaj znanja, ki sem si ga skozi življenje pridobival z učiteljem ali brez njega.« Že vrsto let je član logaškega literarnega društva Zeleni oblaki, od samega začetka pa tudi pronicljivo novinarsko pero Logaških novic, kjer je bil v posameznih obdobjih urednik. Čeprav je najpogosteje deloval na področju ljubiteljske kulture, se sam najraje izogne delitvam na »pravo« in »nepravo« umetnost. »Profesionalno ali neprofesionalno ni prava dilema. Prava dilema je ustvarjalnost ali neustvarjalnost. Kakšen profesionalec pa je bil Prešeren? Profesionalec v pesnikovanju? Kje pa! Bil je profesionalno pravnik, po milosti Božji pa pesnik, velik pesnik med svetovnimi vrstniki.« Zato se tudi ne more načuditi temu, da različne institucije, bolj ali manj kulturne, vrednotijo delo posameznikov in društev na način, ki je kulturi povsem tuj. »Slišim, da se po občinah vrednoti delo društev, njihovih dosežkov z nekimi točkami, z nekimi odstotki … A, ja!? Me prav zanimajo točke, s kate
Kulturne sledi manjšin v Ljubljani: Slobodan Pejić

Kulturne sledi manjšin v Ljubljani: Slobodan Pejić

Zgodovina na dlani, 25. januar 2017 ― Rubrika kulturne sledi manjšin v Ljubljani opisuje osebnosti, ki so s svojim delom vplivali na razvoj Ljubljane na področju kulture. Tokrat je na vrsti Slobodan Pejić. Pejić je bosanski slikar in kipar, ki je večino svojega življenja preživel v Sloveniji. Rodil se je leta 1944 v vasici Balatun v bližini … Preberi The post Kulturne sledi manjšin v Ljubljani: Slobodan Pejić appeared first on Zgodovina na dlani.
Majdi Hauptman zlata plaketa za življenjsko delo JSKD

Majdi Hauptman zlata plaketa za življenjsko delo JSKD

Marijan Zlobec, 25. januar 2017 ― Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti je nocoj podelil vsakoletna priznanja in odličja za leto 2016. Zlato plaketo za življenjsko delo na glasbenem področju je prejela Majda Hauptman za odlično zborovsko poustvarjanje in pedagoško delo z mnogimi generacijami mladih pevcev. Majda Hauptman “Zborovodkinja in pedagoginja Majda Hauptman, rojena leta 1931 v Zagorju ob Savi, […]
Faust v Pandurjevi režiji na Ljubljana Festivalu obnovljen v Španiji

Faust v Pandurjevi režiji na Ljubljana Festivalu obnovljen v Španiji

Marijan Zlobec, 25. januar 2017 ― Ljubljana Festival je pred dvema letoma v koprodukciji z Dramo SNG Ljubljana v Poletnem gledališču v Križankah uprizoril Goethejevega Fausta v režiji Tomaža Pandurja. Predstava se je zatem preselila na oder Ljubljanske drame. Španija pa se je sedaj odločila, da bo v spomin na Tomaža Padurja pripravila njegov festival. Iz Ljubljane bo gostovala predstava Fausta, […]
V Mali Drami sodobno Vilčnikovo delo, na Velikem odru antična Antigona

V Mali Drami sodobno Vilčnikovo delo, na Velikem odru antična Antigona

Misli, 25. januar 2017 ― V ljubljanski Drami so predstavili uprizoritvi, ki bosta premiero doživeli še v tem tednu. To sta z Grumovo nagrado ovenčano delo Roka Vilčnika Ljudski demokratični cirkus Sakešvili, katerega krstna izvedba bo v petek v Mali Drami, in Antigona v režiji Eduarda Milerja, ki si jo bo mogoče premierno ogledati na velikem odru dan pozneje, v soboto.
GosT: NON PARADISI

GosT: NON PARADISI

Radio Študent, 25. januar 2017 ― Blood Music, 2016   <a data-cke-saved-href="http://blood-music.bandcamp.com/album/non-paradisi" href="http://blood-music.bandcamp.com/album/non-paradisi">Non Paradisi by GosT</a> Leto 2016 je že mimo, mi pa še kar ne moremo nehati z nizanjem bolj ali manj pomembnih izdaj lanskega leta. Ena takšnih je tudi plošča Non Paradisi skrivnostnega princa teme GosTa. Gre namreč za konkreten vznik prav posebnega synthwave derivata, ki ga moramo, če ga želimo v celoti razumeti, nujno gledati skozi malce drugačno prizmo. Drugačno predvsem od perspektive synthwavea z začetka 21. stoletja, ko se je synthwave populariziral preko raznih filmov, predvsem pa umetnikov, kot so Kavinsky, Mitch Murder, Miami Nights 1984, Lazerhawk in tako dalje.  Synthwave, o katerem govorimo mi, je nekoliko bolj odklonski. Čeprav mu lahko pripišemo atribute enakega tipa estetike, kot smo ga deležni pri klasični obravnavi synthwavea - glasba je navdahnjena s strani dobrih slabih grozljivk iz osemdesetih, znanstvene fantastike in cyberpunka - moramo na tej točki prišteti še tisto ključno, kar bo našemu synthwaveu dokončno zaokrožilo podobo: vseprisotnost Satana (hue hue hue). Zdi se, da se je scena o kateri je tu govora začela vzpostavljati okoli leta 2011, njeni glavni akterji pa so trije: Carpenter Brut, Perturbator ter GosT. Kljub temu da se bolj ali manj skrivajo za svojimi umetniškimi imeni in o njih ni veliko znanega, gre po vsej verjetnosti za mladce iz Francije, ki so rojeni tam okoli začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja, so med seboj v prijateljskem odnosu in v prostem času poslušajo black metal. Jasno postane, da je tisto, kar bi v osnovi moralo vplivati na njihovo estetiko, že davno preseženo. Njihove estetike ne moremo več povezovati s tisto na polju klasičnega, počasnega, medlega in cheesy synthwavea, pač pa jo moramo osmisliti s preskokom na polje dinamičnega, hitrega, odrezavega ter distopičnega. Tako kar naenkrat ni nič več nenavadnega v tem, da la
»Prišleki« smo lahko vsi

»Prišleki« smo lahko vsi

ZRCalnik, 25. januar 2017 ― »Ko sem bila na postdoktorskem izpopolnjevanju na Japonskem, sem bila sprva enako izgubljena v administrativnih blodnjakih kot kitajski priseljenci v Sloveniji,« pravi dr. Martina Bofulin, ki je med drugim avtorica monografije o kitajskih priseljencih v Sloveniji (Daleč doma, Založba ZRC, 2016). Bofulinova je zaposlena je na Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU, ki… Več »Prišleki« smo lahko vsi
Naj vam zapojem pesmi svojega ljudstva?

Naj vam zapojem pesmi svojega ljudstva?

Radio Študent, 25. januar 2017 ― Ali lahko o folklori, o ljudskem plesu, o narodnozabavni glasbi govorimo brez predsodkov? Ljudske umetnosti so nekakšen globinski jezik kulture, in nič ne zbuja med ljudmi bolj prvinsko čustvenih refleksov kot potankosti in modulacije v njihovem jeziku. Kakšen je odnos med normo in napako, med zapuščino in novatorstvom, med potrjevanjem tradicije in problematiziranjem tradicije? Glasbeno-plesno predstavo Sisijini sinovi Simona Mayerja, ki danes ob 20h gostuje v centru kulture Španski borci, lahko bržkone postavimo na novatorski pol te binarne opozicije. Po besedah avtorja je odnos predstave do avstrijske oz. alpske glasbeno-plesne tradicije ukoreninjen v pristni osebni izkušnji, obenem pa prenesen v najširši globalni kontekst, ki sega od tanga do Bollywooda: *Izjava Tudi v naslovu predstave je vidna napetost med tradicijo in določeno obliko sodobne progresivnosti. Naslov “Sisijini sinovi” se nanaša po eni strani na Elizabeto “Sisi” Bavarsko, ženo avstrijskega cesarja Franca Jožefa I. in s tem na bleščečo konservativno idilo izgubljene zlate dobe. Po drugi strani pa ime Sisi spominja na žaljiv angleški izraz za nemožatega moškega. Mayer nam je podrobneje razložil pomen te besedne igre: *Izjava V Teatru šentviškem za kulturni praznik 8. februarja prav tako pripravljajo projekt, povezan z ljudsko oz. v tem primeru narodnozabavno glasbeno tradicijo, ki pa do slednje pristopa drugače, morda bolj neposredno od Simona Mayerja. Gre za predstavo En godec nam gode o življenju in delu slavnega glasbenika Lojzeta Slaka v režiji Braneta Kopača. Kot nam je razložil g. Kopač, v predstavi ne gre za preizpraševanje postavk slovenske narodne in narodnozabavne glasbe, temveč za poklon njenim tradicijam ter mestu, ki ga v njih zavzema Lojze Slak: *Izjava   Kulturne novice je pripravil Aljaž Glaser.  
Grand Hotel Union pričakuje slavnega Pinchasa Zukermana

Grand Hotel Union pričakuje slavnega Pinchasa Zukermana

Marijan Zlobec, 25. januar 2017 ― V okviru praznovanj slovenskega kulturnega praznika prihaja 9. februarja zvečer v Unionsko dvorano Grand Hotela Union eden najslavnejših orkestrov na svetu –  Royal Philharmonic Orchestra – Kraljevi filharmonični orkester – skupaj s prav tako slavnim violinistom in tokrat še dirigentom Pinchasom Zukermanom. Koncert bo v sodelovanju med Festivalom Ljubljana in Grand Hotelom Union in nekako […]

Stalna zbirka v Hekovniku

Računalniški muzej, 25. januar 2017 ― Racunalniski muzej spet odpira svoja vrata! Ker se nimamo svojega prostora, so nam na pomoci prijazno priskocili v Hekovniku, najvecjem sodelovalnem centru v Ljubljani, na Tobacni. Po celotnem osrednjem hodniku smo razstavili velik del zanimivejsih primerkov nase stalne zbirke, tako da se po desetletjih spet lahko z njimi igra zainteresirana javnost. Kmalu bomo organizirali tudi … Continue reading Stalna zbirka v Hekovniku
še novic