13. brat, 27. maj 2018 ― Mirt Komel počne preveč stvari, da bi jih lahko vse našteli. Človek, ki je stalno v pogonu, pa naj gre za pisanje, predavanje, organiziranje, politično udejstvovanje. Spoznala sva se v času rojevanja Mostovne, takoj po odprtju le-te je skupaj z vrstniki ustanovil Čitalnico Babel, kjer se je oblikovala posebna intelektualna skupnost. Poklicna pot ga je obdržala na matični fakulteti FDV, čeprav je doktorat opravil tudi na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Predava filozofijo ter Moderno književnost in družbene ideologije. Napisal je že vrsto knjig, tako teoretskih o nasilju, dotiku, kot o kulturnih fenomenih kot je Twin Peaks ter drame, romane ter potopisne dnevnike. Tik pred izidom je prva kriminalka Medsočje. Je tudi politično aktiven, bil je ustanovni član Iniciative za demokratični socializem. Sedaj pa deluje v okviru lokalnega odbora Levice na Goriškem. V prvi vrsti je pa predvsem zelo plodovit mislec. Kot je lucidno pokomentiral predvolilni sloganl na twitterju: Sploh ne gre za to, da mislimo resno, pač pa da resno mislimo. Začniva s tvojim zadnjim podvigom, romanom Medsočje. Že ime romana pove, da se zgodba dogaja v tvojih rodnih krajih. Ali takšna realistična pokrajina najbolj ustreza kriminalnemu žanru? Za razliko od Pianistovega dotika, ki se odvija v New Yorku, kamor sem redno potoval tudi za potrebe pisanja romana, je bilo z Medsočjem veliko lažje: zapeljal sem se po Soški dolini in vstopil skozi vrata v svojstven svet Posočja, iz katerega sem potem zgradil svoj lasten kraj, od arhitekture do prebivalcev, ki ni toliko realističen kolikor surealistična alegorija realnosti tukajšnjih krajev. Pa vendarle se v Medsočju pojavljajo tudi resnični problemi tega prostora, npr. onesnaževanje v Salonitu Anhovo. Ali so le dodatek, okras zgodbi, ali si hotel tudi preko romana opozoriti nanje? Medsočje je kot kraj s svojimi prebivalci seveda sestavljen iz zidakov, ki sem jih vzel iz realnosti, tako da sem noter vključil tudi najbolj pereča družbeno-politična vprašanja, k