Trubarjeva hiša literature, 21. januar 2019 ― Na delavnico bo sprejetih 14 udeležencev, ki jih bo na podlagi prejetih prijav izbral organizator. Če želite sodelovati, pošljite prijavo (izkušnje z javnim nastopanjem, govorom in komunikacijo ter motivacijo/motiv za prijavo na delavnico), na naslov trubarjeva@literarnahisa.si. Delavnica bo potekala v Trubarjevi hiši literature (Stritarjeva ulica 7), ob torkih od 15.30 do 17.30 - prvo srečanje bo 12. februarja 2019. Rok za oddajo prijav je 4. 2. 2019. Delavnica bo potekala od 12. februarja do 4. junija in je brezplačna. Mednarodni strokovnjaki pravijo, da v vsakodnevnem življenju dosežemo tisto, kar znamo dobro skomunicirati in ne tisto, kar si želimo. Govor in komunikacija sta najpomembnejše orodje kreiranja odnosov in doseganja ciljev v vsakodnevnem življenju. Delavnica govornega sporočanja in pripovedovanja je namenjena vsem, ki bi želeli izboljšati ali preveriti svoje komunikacijske veščine. Trening poteka v več fazah: sproščanje telesa in uma; dihanje s prepono; vaje za izgovorjavo; načini interpretacije izbranih besedil in javni nastop po izbiri.

Notranjsko primorske novice » Kultura, 21. januar 2019 ― Bač, Ilirska Bistrica – Kulturno društvo Tuščak Bač je v preteklem letu praznovalo 10 let delovanja. Jubilejno leto so člani preživeli zelo aktivno, obenem pa so desetletje delovanja strnili v zborniku Traja, naj traja …, ki so ga predstavili 5. januarja na turistični kmetiji Pri Požarju. Predstavitev zbornika Traja, naj traja …, 10-letnica delovanja, Kulturno društvo Tuščak Bač, turistična kmetija Pri Požarju, 5. januar 2019 Foto: Stojan Spetič Ob predstavitvi zbornika so program popestrile skupina Vaške klepetulje in glasbeni trio Adijo. Zbornik se v besedi in sliki dotakne preteklosti Bača, predstavi delovanje društva in aktivnosti, v katere so se vključevali člani, nekaj največjih investicij v vasi in naravnih nesreč v desetletnem obdobju. »Mogoče se danes še ne zavedamo vsega, kar je v njem zapisano in se marsikomu zdi neumno in potrata časa. Vendar vem, da tako kot mi danes radi pri starših, starih starših in starejši vaščanih pogledamo stare slike in poslušamo stare zgodbe, tako bodo naši otroci z veseljem in ponosom prijeli v roke ta zbornik in sami sebe pokazali svojim otrokom ter jim morebiti povedali kakšen pripetljaj, ki so ga doživeli in videli v društvu,« pravi Tanja Blažek. »Hočemo ali nočemo, društvo je povezalo ljudi v vasi, se začelo povezovati z ljudmi izven vasi, sodelovati z drugimi društvi. V društvu si želimo, da bi zgodba, ki traja, še trajala in zato vabimo vse Bačane in Bačanke ter vaščane sosednjih vasi, da se nam pridružijo in vstopijo na vlak druženja, zabave in kulture. Vsak posameznik naj po svojih močeh pusti kamenček v mozaiku potujočega vlaka. Zahvaljujemo se vsem, ki ste poskrbeli, da naša zgodba še traja, predvsem sponzorjem zbornika.« Vsi, ki bi si želeli knjigo imeti za spomin, jo lahko kupijo na turistični kmetiji Pri Požarju na Baču. Bogato jubilejno leto Lansko jubilejno leto so v društvu začeli v pustnem vzdušju. Z veliko skupino kavbojev smo se udeležili pustne povorke v Ilirski Bistrici, kjer so s ponos

ARS Ars humana, 21. januar 2019 ― Človekov odnos do živali je že stoletja diskriminatoren, zaznamovan predvsem s kategorijami, kot so nadvlada, prilastitev in uporaba Človekov odnos do živali je že stoletja diskriminatoren, zaznamovan predvsem s kategorijami, kot so nadvlada, prilastitev in uporaba – kategorijami, ki so po naravi izrazito antropocentrične. O tem odnosu bomo tokrat razmišljali v okviru baladnega izročila, pa tudi širše, v kontekstu folklornega izročila in leposlovja. Pa tudi o potrebi po spremembi tega odnosa, potrebi po etičnem obratu v našem ontološkem razumevanju živali. Prav v Sloveniji je namreč pognala teoretske korenine zoofolkloristika, ki se, ob naslonitvi na kritično animalistiko in teorijo speciesizma, zavzema za nova branja leposlovnih in folklornih besedil: za branja, ki bodo pretrgala z antropocentričnim pogledom na svet in se odpirala ekocentričnemu, branja, ki se bodo zavzemala za odpravo klasičnih dihotomij, kot so narava/kultura, človek/žival in duh/materija. Gostja oddaje bo poznavalka tematike, izr. prof. dr. Marjetka Golež Kaučič, ki v svoji strokovni monografiji Slovenska ljudska balada ob drugem nazorno prikaže tudi razliko med klasičnim in novim branjem folklornih besedil.

ARS Oder, 21. januar 2019 ― »Sleherni koncept uprizoritve je hipoteza.« Režiser Mile Korun je konec oktobra 2018 praznoval častitljiv osebni jubilej – 90-letnico rojstva. Našemu pomembnemu ustvarjalcu, ki je v slovenskih gledališčih podpisal prek sto režij, zato posvečamo radijski poklon. V sodelovanju s teatrologinjo Ano Perne iz Slovenskega gledališkega inštituta smo ga sestavili z izborom zvočnih posnetkov. V Korunovem premišljevanju gledališča gotovo izstopa večkratna obravnava istih dramskih besedil. Tako se bomo tudi v oddaji osredotočili na zgodbo predstav iste dramske osnove. Od Hamleta kot ene paradigmatskih gledaliških predlog, ki se je je Korun režijsko lotil dvakrat, se bomo pomaknili h karakterističnemu dramskemu orisu slovenske doline … pa spet nazaj k Hamletu. Pohujšanje v dolini šentflorjanski ima v režiserjevem opusu posebno mesto. Da bi izvedeli zakaj in kako se je Korun v različnih obdobjih svojega režijskega ustvarjanja loteval znamenite slovenske farse, vas vabimo, da prisluhnete prepletu odlomkov iz Avdio zbirke Slovenskega gledališkega inštituta in arhiva Radia Slovenija.