Konteksti (Tomaž Bešter), 19. marec 2019 ― vir slike: sodobnost.com Med novostmi, ki so v zadnjem času dospele iz založbe KUD Sodobnost International, mi je najbolj v oči padla knjiga s pomenljivim naslovom Stvari, ki padejo z neba. Selja Ahava je za roman leta 2016 prejela nagrado Evropske unije za književnost. In ta je zdaj na voljo tudi v slovenskem jeziku. Delo, ki je izjemno zanimivo v mnogih smereh, tako po vsebinski plati, kot predvsem v zgradbi. Razgibano, s polno domišljije, izzivalnih gledišč in neverjetno lahkoto, s katerimi v bralcu vzbudi premislek o prav tako neverjetnih situacijah, v katerih se lahko znajde. V tem ga nato premika korak dlje, ko ga povpraša o tem, kaj naj s tem stori. Kako naj se s temi neverjetnimi situacijami sooči in kje najti smisel. In ali takšen sploh obstaja. Odlično čtivo, ki sem ga z užitkom prebral. Selja Ahava je tako napisala kratko delo, kjer skozi tri različne pripovedovalke pelje bralca v življenje najprej majhnega otroka, ki je na povsem katastrofalno neverjeten način izgubil mamo, nato v fizične učinke, ki jih ima lahko sreča pri loteriji na telo na to povsem nepripravljene ženske, prav tako življenje, ki ga živi človek, več kot očitno izjemen magnet za strele in na koncu koncev tudi mlajše ženske, ki se trudi sprijazniti se z dejstvom, da z otrokom, ki raste v njenem telesu, nikakor ni vse prav. Selja je vse te zgodbe povezala v nit, ki se je drži prav najmlajša vseh, ki v romanu nastopajo, osemletna Saara. Zatorej sledimo otroškemu glasu, ki slika podobe, se premaknemo v roman v pismih in na koncu, ko sešijemo konce skupaj, sledi njen povratek.In njena pika. Iskriv in zanimiv pristop, podprt z izjemno reflektivnimi stavki. Beremo hitro in beremo dobro. Okoli pravega človeka lahko potegneš črto, tako kot to naredi Poirot s truplom, ki leži na tleh. Smrt je lažje razumeti, če ima komolec, kolenski zgib in svoje mesto na tleh. Ko mrtveca odnesejo, ostane bela črta, v kateri ni nikogar več. Približno tako kot zadetek na lotu, ki bi ga bilo lažje razum

Notranjsko primorske novice » Kultura, 19. marec 2019 ― Ilirska Bistrica – V Pavlovčevi galeriji v Ilirski Bistrici so 15. marca odprli likovno razstavo z naslovom Kaos in red domačinke Andreje Kranjec. Umetnica, ki deluje na področju videa, slikarstva, fotografije in filma se tokrat predstavlja s slikami in risbami, ki odslikavajo dva abstraktna pojma. Slike in risbe so v živahnih barvah povsem zavzele galerijo in jo spremenile v prostor, ki kliče hvalnico barvitosti življenja in umetnosti. Razstava bo na ogled do 10. aprila. Razstava Kaos in red, Andreja Kranjec, Pavlovčeva galerija, Ilirska Bistrica, 15. marec 2019 Foto: Petar Nikolić Kranjčeva v Pavlovčevi galeriji razstavlja četrtič, to pa je njena osma samostojna likovna razstava. Ob odprtju, ki ga je vodil kustos galerije Rajko Kranjec, je nastopila tudi kantavtorica Tjaša Avsec z glasbenimi vložki. Serijo Kaos in red je Kranjčeva začela slikati leta 2016, potem pa ves čas razvijala. Predstavlja dva pola, ki ju srečujemo v vsakdanjem življenju, na eni strani kaos in na drugi strani red. Vse, kar je, je najprej zelo kaotično, potem iz tega delamo red, postavljamo stvari na svoje mesto in iščemo harmonijo. Pri slikanju kaosa je iskala občutek svobode in nereda, medtem ko je red naslikan z bolj matematičnim mišljenjem. Kaos je predstavljen skozi nedefinirano obliko in sproščeno linijo, medtem ko so red geometrijske oblike, ravne in jasno določene linije. Red poskuša zajeti kaos, mu dati neko obliko in zanimivo je opazovati igro med enim in drugim. Serija Kaos in red je naslikana z živahnimi in igrivimi barvami z željo, da bi gledalci začutili ti dve kvaliteti. Ustvarjalka namreč meni, da živimo v zelo strukturiranem in merljivem svetu, ki človeka meri po tem, koliko je produktiven, in ne, koliko je srečen. Sreča pa je v pozornosti, lahko smo pozorni do najmanjših stvari, kot so barve, oblike, in do tega, kaj nam dajo, kako se ob njih počutimo. Želi si, da bi se veselje do življenja, ki ga je vnesla v slike, preneslo naprej. Živimo v svetu, kjer